Quo vadis, Putin?

15

putinV davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prihajal na obisk v Jugoslavijo sovjetski partijski voditelj Leonid Brežnjev. V tedanjem študentskem listu Tribuna mu je, zdaj že pokojni Jaša Zlobec tedaj še nagajivi mladenič, napisal »dobrodošlico«, polno ironije in neprijetnih vprašanj. Med drugim ga je prosil, naj mu odgovori, kako je kaj s Krimskimi Tatari, ki jih je Berijeva NKVD v jeseni 1944 tako kruto izselila v stepe Srednje Azije.[1. Pred davnimi leti sem še kot srednješolec zahajal k neki posebni mladinski skupini 5 ali 6 članov, ki jo je pri frančiškanih vodil p. Hieronim. Tam sem se srečal z zdaj že pokojnim Jašo Zlobcem. Jaša je skupino sicer zapustil, a že takrat je kazal znake radovednosti in nagajivosti ter še marsičesa, kar lahko danes kritično presojamo. Najine poti so se pozneje še večkrat križale. Brežnjevu je napisal, da se je kot mlad pionir z njim že srečal v času nekega njegovega predhodnega obiska. Takrat je bil določen, da mu izroči šopek rož. Napisal mu je nekako takole: »Dragi Leonid, verjetno se ne boš spomnil malega pionirja, ki te je pred leti pozdravil in ti podal rože. Zdaj sem že odrastel in se te dobro spominjam, zato te prosim, da mi odgovoriš na nekaj vprašanj …«. Med njimi je bilo tudi tisto o Krimskih Tatarih.] Leonid zelo verjetno študentske Tribune ni dobil v roke, še manj pa je verjetno, da bi nanj odgovoril.

NKVD-jevska »učinkovitost«

V grozljivo zbirokratiziranem jeziku je operacija preselitve v arhivih NKVD opisana kot hitra in brez incidentov. Trajala je le dva dni: od 18. do 20. maja 1944. Ob 20. uri prvega dne se telegram v Moskvo glasi takole: »Transportirano je bilo že 90.000 individuumov (!) proti železniškim postajam, 48.400 je že na poti, operacija se nadaljuje.« Naslednji dan Berija sporoča Stalinu, da je že 165.515 individuumov (!) zbranih na postajah, od koder bodo prepeljani »na cilje, določene z navodili«. 20. maja ob 16.30 telegram sporoča, da je operacija končana. Operacija je »uspela« in je bila zelo »učinkovita«. Ker to ni bila prva prisilna selitev, se NKVD pohvali, da so tokrat privarčevali z vagoni, lopatami, vedri itd. Tokrat so za razliko vkrcali po 45 oseb s prtljago vred v en živinski vagon, namesto 40 v predhodnih selitvah. To je prineslo »znaten prihranek«. Ljudje so med prevozom »umirali kot muhe«.

Od 228.392 izseljenih jih je v naslednjih letih umrlo skoraj 45 tisoč. Še bolj je grozljivo, če upoštevam podatek, da je bilo med izseljenimi 40–50 odstotkov mlajših od 16 let! Starejši moški so bili pred tem že mobilizirani na fronto. Od 89 tisoč deportiranih šoloobveznih otrok jih je štiri leta pozneje, leta 1948, le 12 tisoč obiskovalo šolo. Kje so bili drugi? [2. Prim: Le livre noir du communisme. Editions Robert Laffont, Pariz 1997, str. 245-248.]

Od izseljenih dvesto tisoč jih je polovica pomrla v izgnanstvu, od leta 1980 dalje pa so se preostali počasi vračali v svojo staro domovino, a zdi se, da so tam še danes drugorazredni državljani. Nedavni referendum o odcepitvi od Ukrajine je pokazal njihovo nezaupljivost, saj so ga bojkotirali. Tatari so že kot muslimani nekoliko drugačni in v očeh slovanske večine nekoliko »sumljivi«.

Znano je, da je ena največjih skrbi današnje Putinove Rusije prav muslimanski svet znotraj države in tudi na njenih južnih zunanjih mejah. Med drugimi je to tudi vzrok za notranjo krhkost kremeljskega režima, ki je pogosto neopažena med neruskimi opazovalci.

Nesrečna oktobrska revolucija

Kaj torej hoče Vladimir Putin?

Prav gotovo ni nikogar presenetil, ko je dan po referendumu, 17. marca, najavil priključitev Krima k Rusiji. To je bilo pričakovano.

A poglejmo, kaj je ob tej priliki še povedal. Zaskrbljujoč je njegov izkrivljen pogled na rusko zgodovino. Po njegovem naj bi bila Rusija že stoletja žrtev zahodnih velesil in boljševiške revolucije v preteklem stoletju. Obe silnici naj bi Rusijo poniževali in jo skušali spraviti na kolena.

V Kremlju priznavajo, da je bila oktobrska revolucija leta 1917 največja nesreča za cel narod. Tako razlago zgodovine moremo slišati tudi od njihovih diplomatov, ki dodajajo, da je ta strašna bolezen potrebna dolgotrajnega in potrpežljivega zdravljenja. Za slovensko uho je to kar presenetljivo, saj v tej deželi česa podobnega ne slišimo. Pred nekaj leti so v ruske srednje šole uvedli kot obvezno branje odlomke iz Arhipelaga Gulag pisatelja Aleksandra Solženicina!

Zmaga boljševikov leta 1917 je tudi po Putinovih besedah veliko ponižanje za Rusijo. Krivdo za to ponižanje in nepredstavljivo trpljenje vseh narodov pod sovjetskim režimom pa pripisuje predvsem drugim, Nerusom. V tem je sicer delček resnice. Med starimi boljševiki, začetniki revolucije, je bilo nesorazmerno veliko število pripadnikov neruskih nacionalnosti. Še v času komunizma so v Moskvi šepetaje opisovali Lenina kot »azijata«, Nerusa, njegov naslednik je bil »Azijec« iz Gruzije Josip V. Stalin, prvi šef tajne policije Čeka je bil Poljak Feliks Deržinski, latvijski revolucionarji so prispevali velik delež v prvem obdobju revolucije. Številni stari boljševiki so bili pripadniki judovske nacionalnosti, med njimi je najbolj znani Lev Trocki.

Toda Putin pozablja, da so boljševiki enako sovražili tako ruske, ukrajinske kot vse druge kmete in podobne »zaviralce neizogibnega zgodovinskega razvoja v smeri komunizma«. Zato so trpeli vsi. Za Tatare priznava, da se jim je zgodila velika krivica, a milijoni različnih nacionalnosti so prav tako trpeli, in spet, po njegovem mnenju, predvsem Rusi. Ukrajinski »holodomor« (umetno povzročena lakota) je seveda tragičen, vendar je ta strahota doletela milijone po vsej tedanji državi.

Ali je Rusija na poti ozdravitve?

Pred štirimi leti sem se sprehajal po mestu Samara ob reki Volgi, kakih petsto kilometrov severovzhodno od Stalingrada, na območju, kjer so nekoč živeli Nemci. Stalin jih je prav tako kot Krimske Tatare pregnal iz njihovih domov. Na drugi strani veletoka Volge je mesto Engels (edino to je še ohranilo revolucijsko ime, Engels je bil Nemec, tako kot njegovi prebivalci do izgona leta 1944). V obeh mestih so danes spet odprte cerkve, večinoma pravoslavne. Zašel pa sem tudi v moderno katoliško cerkev, kjer mi je mlada, nič kaj sramežljiva redovnica govorila o svojih starših, Nemcih, ki so bili izgnani, sama pa se je zdaj vrnila v vlogi, ki si je Stalin niti v sanjah ne bi mogel zamisliti. Malo stran od središča mesta sem bil opozorjen, da je bilo v letih lakote nevarno hoditi naokoli sam, kar nekaj ljudi je izginilo za vedno. Lakota je presegla vse meje, kanibalizem ni bil nobena redkost.

Putin ima prav, ko omenja odlok Nikite Hruščova iz leta 1954, s katerim je samovoljno priključil Krim Ukrajinski sovjetski republiki. Toda zavedati se moramo, da je bilo prav vse, kar so boljševiški voditelji od Lenina do konca režima storili, krivično in v neskladju celo z njihovimi zakoni. Ustava in zakoni so imeli kaj malo veljave.

Je torej Rusija na pravi poti k ozdravitvi? Daleč od tega. Putinovi nameni so jasni. Vzpostaviti želi nekdanji imperij in močno Rusijo, sicer ne več komunistično, a vendarle avtokratsko vladavino, prilagojeno novim razmeram. Njegovo sporočilo je tudi grozeče: zaščitili bomo naše rojake v soseščini. Kaj nismo to že slišali leta 1938 v Nemčiji in nedavno v Srbiji?

Mu bo to uspelo? Ukrajina ni Jugoslavija, kljub vsem velikim razlikam je to država enega naroda in dveh jezikov. Resnici na ljubo je treba priznati, da vsi razumejo rusko in ukrajinsko. Njeni prebivalci so v 20. stoletju preživeli čase, ki jih zgodovina ne pomni. Med drugimi apokaliptičnimi jezdeci je morda nasilna rusifikacija in načrtno zatiranje vsega ukrajinskega relativno manjše od drugih še bolj trdih kopitarjev.

Vsi, Ukrajinci, Rusi, Tatari in drugi, so okušali strahote komunizma. Zdi se, da so prav zaradi te izkušnje zmogli vztrajati na ulicah Kijeva. Mesta, kjer se je človek v sovjetskih časih počutil veliko bolj utesnjenega kot v prestolnici Moskvi. Spominjam se neznanskih parad ob prvomajskih praznikih.[3. V spominu imam kijevsko prvomajsko parado leta 1986 v dneh, ko je svet že izvedel za černobilsko katastrofo 110 km severno od mesta, v Kijevu in vsej Rusiji pa so bili ljudje neobveščeni. Širil se je nedoločen strah in zaskrbljenost. A ne tolikšna, da bi preprečila množično udeležbo na prvomajski povorki natanko po tistih ulicah, kjer so se odvijala letošnja zborovanja. Množica je po nareku klicala in slavila vse mogoče voditelje in ljubljence narodov, večno prijateljstvo z Rusijo in še, kar si je domislil partijski propagandni stroj. Nekatera gesla so bila že kar komična: »Komunizem hodi po planetu!« Sam sem z nasmehom glasno pritrdil le enemu: »Slava sovjetskim ženščinam!« Vsi skupaj pa nismo mislili, da v tistem sončnem pomladnem dopoldnevu prejemamo velik odmerek radioaktivnega sevanja. Pri meni so meritve izzvale nemajhno začudenje kak teden pozneje na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani.]  Tam so, za razliko od bolj »svetovljanskih« Moskovčanov, tujcem še preprosti ljudje na cesti kaj radi čestitali za praznik, podobno kot na Zahodu za novo leto. Seveda je težko reči, kaj so ob tem v resnici mislili. Eno pa je gotovo – kljub temu da so bile cerkve v glavnem zaprte, je bilo po desetletjih preganjanj velikonočno voščilo »Kristus je vstal« daleč bolj prisotno (tudi na ulici) kot pa prvomajski pozdrav.

Provinco je režim držal bolj trdo kot npr. prestolnico Moskvo. Še posebej Ukrajino, ki jo je Kremelj že med vojno in še dolga leta po njej sumničil, da teži k separatizmu in bognedaj k odcepitvi. Dolga povojna leta so taborišča gulaga poleg Baltov v neproporcionalno velikem številu naseljevali predvsem Ukrajinci.

Trnova pot Ukrajine

Težko je napovedovati prihodnost, obstajajo pa resni pomisleki, da se je Putin tokrat zmotil.

Tako menijo tudi nekateri opazovalci v Moskvi. Omenili smo že notranjo krhkost Putinovega režima. Demokratične tendence so trenutno še razmeroma šibke, a če bi nova Ukrajina uspela in pokazala, da se je sposobna s pomočjo Zahoda ekonomsko normalizirati, bi bila to huda skušnjava in dokaz, da gresta lahko skupaj demokracija in vzhodnoslovanski svet.

Temu mnenju bi lahko tudi upravičeno oporekali z dokazi o mlačnosti Zahoda, ki ni pripravljen na zadostno pomoč in resne grožnje s sankcijami. Prav to verjetno opogumlja tudi Putina, ki se bo nemara po tej prvi krimski potezi umaknil in računal na bolezni Zahoda, sebični komercialni interes in moč pozabe. To pa smo v preteklosti že večkrat doživeli.

Je upanje za Ukrajino le optimistična sanja? Morda. A poglejmo preostali vzhodnoevropski postkomunistični prostor. Z izjemo Belorusije (in Slovenije?) z več ali manj odločnimi koraki stopa v svet normalnosti in tudi gospodarskega napredka.

V vsakem primeru Ukrajino čaka še trnova pot. Streznitev po prevelikem pričakovanju boljšega življenja in padec na realna tla, če se bo približevala Evropi, ali še hujša tema v objemu vzhodnega brata.

Pripis uredništva: avtor je prispevek posredoval v objavo tudi Časniku.


15 KOMENTARJI

  1. Svet ni bel ali črn, ampak ima veliko odtenkov sive. Tako ne moreš izbrati kar želiš, ampak dobiš kar ti vsilijo.

    V Ukrajinskem primeru je zadeva v mojih očeh takšna:

    1. izbira je zahod, kjer je noliberalizem, lažna demokracija, vsesplošno siromašenje srednjega sloja in propadanje družbe. Imaš izbiro Nata in EU, ki uničujeta države kot so Sirija, Libija, Irak, Afganistan in še kakšno bi se dalo z lahkoto najti. Za povrh pa še lastne ljudi.

    2. izbira je Putinova Rusija, ki je pod njegovo vladavino postala mogočna in bogata država iz nečesa kar je bila nekoč Jelcinova pijanska obubožana demokracija. Formalno je demokratična država, ki jo vodi človek ki ga zanima usoda naroda in ne le lastno bogatenje. Zanima ga obstoj države in boj proti npr. čečenskim teroristom, katere podpira tako NATO kot tudi verski blazneži iz Saudske Arabije.

    Vse skupaj je podobno posilstvu, kjer je izbira ali samo trpiš, ali pa zraven vsaj poizkušaš uživati. Če ima človek na izbiro dve slabi možnosti: na eni strani bruseljske birokrate in ameriške vojne hujskače, na drugi pa Putina, se mi slednji zdi boljša možnost.

  2. Mimogrede:

    1.) Genocid nad indijanci so izvedli Američani
    2.) Angleži so prvi odkrili “blagoslov” koncentracijskih taborišč
    3.) Nemci so izvedli holokavst
    4.) Italijani so pustošili po Etiopiji
    5.) Belgijci po Kongu
    6.) Italijani po naši Primorski
    7.) Irci so stradali zaradi okupacije Angležev
    8.) Francozi so ropali po arabski in črni Afriki.

    Rusi tudi približno niso biseri. A naj mi kdo pove, kakšno pravico imamo mi NJIM govoriti, da so oni slabši od nas?

    • Ja, vsi smo glih, a ne.
      Kdo lahko komunistom kaj očita, ne da bi bil boljši od njih, kaj ne.

      • Zdravko si dobro prebral članek? Oktobrsko revolucijo Rusi pojmujejo kot nacionalno tragedijo in danes nočejo z komunizmom imeti ničesar. Putin je danes vladar, ki hoče imeti bogato in močno državo. Ideologija mu je španska vas in ga ne zanima.

        Mimogrede, kdaj je Rusija že napadla Zahodno Evropo?

        Rusijo so napadli Švedi, pa Poljaki, pa v 1. svetovni vojni, pa v drugi Nemci, pa Francozi pod Napoleonom, pa Japonci, pa v hladni vojni Američani……

        • Kdo si ti, da bi govoril o ZDA in Zahodu?

          Lahko svojo FDV odlepite od državnega proračuna in naredite iz nje kibuc. Pa se sami preživljajte in si svojo demokracijo naredite.

          Rusija je bila ves čas imperialistična država. Imela je težnje po Balkanu, po Poljski, po Ukrajini in je zadnje stoletje obilno financirala teroristične KP po zahodni Evropi. Napadla je tudi ZDA preko satelitov v JA in na Kubi.

          Putin je uporabil tehnologijo KGB in komunistov, tako kot JJ. Je pa ruski nacionalist, oligarh. Baje ima skritega toliko NAGRABLJENEGA bogastva, da je najbogatejši človek na svetu. Po Putinovi smeri je šla Slovenija, ne po Kitajski smeri ali Slovaški smeri. Putin izkorišča arhaično, predkrščansko simboliko vladanja. Zlizanost CARJA s monopolno vero. Vsakega kdor je kritičen in razmišlajoč do tega, pa zaprejo, ubijejo.

        • Seveda so v Rusiji tudi zdrave sile. Dvomim pa, da Putin kot agent KGB spada mednje.
          Tvoje primerjave so povsem neumestne. Vsi krvavi, vsi hudobni. Vsi so isti. To je FDVjevska politična znanost, ki je namenoma slepa, da ne bi kdo videl kje sedi in kdo ga uči.

        • Preberite si knjigo: Ivan Pop-Podkarpatski Rusi,
          dokument o življenju Rusunov (Ruthenov), ne mešati z Ukrajinci. Preberite, če ste že tako modri, Ukrajinci in SZ, predvsem KOMUNISTI so prepovedali jezik, vero (ortodoksna grško katoliška vera), prisilno v pravoslavje.
          Vidim, zgodovina vam dela težave. Poljska je bila del zahodnega razmišljanja in kdo jo je napadel poleg Nemčije v 1939 nekaj dni za tem? Ajaaa je bila Rusija..ne po vašem to ni možno. Katinski gozd? Ste bili kdaj tam? Poglejte si še film 24.000 milj v svobodo in se zamislite ! Osebno nimam nič proti Rusom, me pa moti, da se nekateri preoblečeni komunisti obnašajo zelo zelo čudno…poleg tega v 1980 niso imeli za Moskviča, danes pa silni oligarhi. Ali ste bili kdaj v ruski vasi?…ste bili npr v mestu Stary Sambir v Ukrajini? Pojdite in poglejte, kaj je delal sistem, bil sem tam in tudi v vaseh zahodne Evrope, pa poglejte razliko.In zakaj je tako??? Pa veliko užitkov v branju zg.omenjene knjige, je sicer v češčini a za vas to ne bo problem !

      • Komunisti so pravi pionirji apokalipse im sicer jim ob bopku stoji brezboštvo tudi drugih barv.

    • Zakaj pa nimamo pravice?

      Rusi so slabši. Če ne bi imeli nafte, bi trpeli veliko lakoto in standard bi jim padel za vsaj 5x.

      Angleži so koncentracijsko taborišče odprli v Afriki.
      Sovjeti pa so to tehnologijo uporabljali doma in jo obilno izpopolnili. V uk so vzeli še Nemce, Gestapo in SS.

  3. Iz sodobnega vidika človekovih pravic so bile usode ljudi in narodov v zgodovini nezaslišano krute, ampak tako se je prej svet vrtel.
    Mene zgodba pripojitve Krima Republiki Ukrajini spominja na podobno zgodbo barantanja jugoslovanskih komunistov v Istri. Za komunizem so bile predvsem notranje meje federacij goli formalizem, brez pomena.
    Putin je na začetku ukrajinske krize bil zelo kritičen do lažnih vrednot zahodne demokracije. Rekel je, da bo Rusijo branil pred to dekadenco. Torej je potrebno Putinu poleg zgoraj naštetega dodati tudi to komponento.
    Zahodna demokracija je država šibke politike, politike brez prave moči odločanja, politike, ki bolj lepotno regulira globalno gospodarstvo. Verjetno je Putin eden zadnjih politikov, ki v sebi združuje politično in gospodarsko moč. Ali je zato nevaren? Vsekakor globalno gospodarstvo stežka diktira tempo, pa čeprav se je Rusija nedavno tudi včlanila v Svetovno Trgovinsko Organizacijo.

    • Drži, da je Zahod degeneriran, dekadenten.
      Gnosticizem je glavna smernica zahoda že od 9. stl.
      A takrat je Cerkev še lahko nekaj stoletij zavirala razbohotenje gnostičnih krivovercev. Prvi gnostiki so bili puritanci v Angliji. Takrat se je družba še lahko normalizirala.

      Sodobni gnosticizem je proti Cerkvi, duhovnosti in filozofiji. Vso zgodovino uniči. Prihodnost se vedno začne z njim. Je samodestruktiven.

      Rusija se je spremembam izognila. A je zato še vedno zelo arhaična. Na ravni rimskega cesarstva. Kdo bo prej propadel?
      Putin je zadnji, ki bi lahko Zahod kritiziral. Ja in Putin je zelo nevaren, posebej, ker se Evropa in Zahod nista znala pred agresivnim gnosticizmom zavarovati: ne v Hitlerjevih časih, ne prej pred gnostiki Komunisti.

      Gnostiki gradijo Odrešenje na Zemlji, gojijo sanje, so močno izkrivljenih dejstev in mišljenja. Vsaka gnostična revolucija bolj opustoši družbo.

      • Spoštovani g. Pavel,

        Zanimivo, da mogoče pa ‘imate point’ – kot bi se reklo s tujko.
        Našel sem sledeči tekst:

        http://www.aleteia.org/en/arts-entertainment/aggregated-content/the-secret-gnostic-key-to-aronofskys-noah-that-everyone-missed-5237320601042944

        Režiser, ki je privrženec gnosticizma je na odprti sceni odprl konfrontacijo in ob tem razgalil vso intelektualno bedo voditeljev Cerkve 21. stoletja, ki gnosticizma, ki je bil pred nosom, niso opazili.

        Včasih imam občutek, da se nekaj pripravlja.
        Zadnjič Grammy-ji in satanističen obred Katty Perry, protesti skupine FEMEN po katedralah in napadanje pro-life skupin, odkrit napad odbora OZN na Cerkev, sedaj to …..

        Nimam dobrega občutka. Dolgoročno se pripravlja nekaj hudega. Vedno bolj sem prepričan.

        Cerkev pa živi v defenzivi, prepričana, da se bo s smehljanjem in popuščanjem prikupila moderni sekularni, post- in anti-krščanski kulturi Zahoda, ki kot senca pokriva celotno civilizacijo.

Comments are closed.