Kdo so Putinovi ljudje v Sloveniji?

19
1893
Milan Kučan na sprjemu pri Vladimirju Putinu / Foto: Kremlin.ru
Milan Kučan na sprjemu pri Vladimirju Putinu / Foto: Kremlin.ru

V ZDA se že več kot leto dni vleče zgodba o tem, koliko je na tamkajšnje zadnje predsedniške volitve vplivala Rusija. Poskuse vpliva na politični proces, vdorov v računalniško infrastrukturo, vplivanja prek “fake news” ali zgolj robotiziranih “re-tweetov”, ali pa prek lastništva medijev so zaznali tudi v vrsti evropskih državah, sledi pa so po navadi vodile do ruskih strežnikov, četudi tega oblasti niso mogle zanesljivo dokazati.

Putin pridobiva  najbolj nenavadne zaveznike

Današnji ruski oblasti so po godu avtoritarni in konservativni voditelji. Ustreza pa ji tudi kaos, ki ga v liberalnih demokracijah Zahoda prinašajo populizem, terorizem in migracije. Če spremljate Russia Today vam to postane več kot očitno: na Zahodu je kaos, v Rusiji red in stabilnost, takšno je osnovno sporočilo. Zato sejejo strah pred liberalci, pred islamsko grožnjo, homoseksualci. Pri tem nedvomno naletijo na odprta ušesa tistega dela zahodnih volilnih teles, ki se jim zdi, da gre levičarski socialni inženiring predaleč: bodisi z novimi in novimi pravicami istospolnih na račun tradicionalne podobe družine ali z nepremišljeno politiko široko odprtih vrat za vse migrante. Svoje pridá katoliško občudovanje ruske pravoslavne duše. Na tak način si Putin pridobiva  najbolj nenavadne zaveznike, v bistvu pa rahlja moč Zahoda in širi ruski vpliv, ki seže do samih vrhov politike zahodnih držav – spomnimo se, kako je v Moskvo pred francoskimi predsedniškimi volitvami potovala Le Penova, očitno prepričana, da bo s tem deležna občudovanja svojega volilnega telesa.

Ruski – legalni in nelegalni – vpliv na javne zadeve v zahodnih državah je že nekaj let predmet ne samo zaupnih poročil diplomatov in obveščevalnih služb, ampak javnih izjav politikov in poročanja medijev. Slovenija je pri tem redka izjema.

Lani novembra je Putin odlikoval aktualnega župana Ljubljane in ministrico iz vrst Socialnih demokratov.  Maja je bil s partizanskimi veterani pri Putinu v Moskvi  Kučan. Gradbenik (in arhitekt?) intenzivnih stikov z Rusijo pa je aktualni zunanji minister, ki to opravičuje z ekonomsko diplomacijo. V mednarodni ustanovi Foruma slovanskih kultur, ki jo je – izvirna in v osnovi dobra ideja! – že pred leti ustanovila prav Slovenija, igra ruska prva violina. Na Žalah je lani zrasel spomenik, ki je – ob vsem spoštovanju do ruskih žrtev – vendarle nesorazmeren glede na njihov doprinos k boju proti nacistom na slovenskih tleh, nesorazmeren pa je tudi prostorsko. Sberbank je že tu in morda bo v prihodnosti še kaj prevzela … Prva tuja univerza pri nas je prav ruska, v Kopru.  V Mariboru pa bosta obe državi skupno raziskovali drugo svetovno vojno …

Rusija nima sreče. Predolgo se je otepala posebej nazadnjaškega fevdalizma, potem pa postala lahek plen boljševikov. Nato je trpela dvojno: Stalinov teror in hkrati ogromen krvni davek v drugi svetovni vojni. A je obenem vsilila komunizem Vzhodni Evropi. Mehki in razumni Gorbačov je utrl pot spremembam v tem delu Evrope, manj uspešno pa doma, kjer ni uspel iti do konca. Jelcin je na široko odprl vrata in povzročil socialni prepih, ki ga ni mogel obvladati. Do neke mere je to uspelo Putinu, a za visoko ceno omejevanja demokratičnih svoboščin in z vzpostavitvijo vazalov v državni administraciji in v regijah, ki v zameno za korupcijsko rento vzdržujejo red in preprečujejo javno nezadovoljstvo. Da Čečenije ne omenjamo, prav tako ne podpore sirskemu predsedniku Bašarju.

Putin na poti obnove nove velike Rusije

KGB-jevska izkušnja in geopolitične ambicije dolgoletnemu ruskemu predsedniku ne dajo miru. Na poti obnove nove velike Rusije v njegovih očeh ne stojijo le ZDA, ampak tudi Evropa in nekdanje članice Varšavskega pakta, zdaj prozahodno usmerjene. Zdi se, da za Putina in njegove somišljenike veličina Rusije žal ni v svobodi in blaginji najširšega kroga njenih državljanov, ampak v plutokraciji in navzven močni državi. Z naravnimi viri bogata največja slovanska država ni ubrala poti notranje konsolidacije in emancipacije v zunanjih odnosih, s čimer bi lahko postala resnični magnet evropskemu (slovanskemu) Vzhodu. Namesto tega v tem delu Evrope privlači le lokalne elite dvomljivega slovesa .

Slovenija nima negativne zgodovinske izkušnje s Sovjetsko zvezo. O Rusih melanholično razmišljamo skozi Rusko kapelico pod Vršičem in pan-slovanske sanje 19. stoletja, malce bolj otipljivo pa zlasti skozi Krko in Riko. A – z izjemo Pahorja in morda še koga na desnici – je iz slovenskih razmišljanj o odnosih z Rusijo popolnoma izginil varnostni vidik. Slovenija je majhna in strateško malo pomembna (z izjemo svojega izhoda na Jadran iz Srednje Evrope), a svoj pomen v očeh Zahoda še zmanjšuje, ko naivno odpira vrata Putinovi Rusiji, misleč, da pri tem ne tvega ničesar ne zase in ne za Zahod, in hkrati, da je prav ona dovolj pametna in spretna, da se izogne morebitnim pastem ter pobere nekaj žličk smetane, ki ni dosegljiva za Rusijo bolj problematičnim državam.

Bližajo se junijske parlamentarne volitve. Si bomo upali zastaviti – in nanj tudi odgovoriti – vprašanje, koga bi si Putin želel na oblasti v Sloveniji? Pa tudi, kaj so za to slovenski Putinovi ljudje pripravljeni narediti in kaj morajo storiti? Novičok v Salisburyu in “prepričljiva” zmaga Putina na zadnjih volitvah bi morala biti alarmna zvonca, ki bi zbudila tudi Slovenijo.

19 KOMENTARJI

  1. Upravičeno opozorilo.

    Še Tito je ravnal bolj premišljeno in vodil diplomatsko uravnoteženo zunanjo politiko. Zlasti pa čuval suverenost tedanje države.

    Pa ga levica tako občuduje. Zakaj pa ravna drugače?

  2. Menim, da je tudi zgrešeno, da ruska Sperbanka sponzorira našo nacionalne smučarske skakalce, kar imajo označeno tudi na svojih smučarskih dresih.

    Ko predstavljamo Slovenijo v tujini, je nedopustno, da državne slovenske reprezentance sponzorirajo tujci.

  3. Čisto drugačno življenje bi živeli državljani, če bi bil Putinov cilj namesto obnove “velike” Rusije, obnova države v smislu velikih ljudi.

  4. To je že vse res, toda človek si ne more kaj, da ne bi nasproti Putinovi Rusiji postavil zblojene, Sorošu podrejene napol pohlepne, napol zapite evropske birokracije, ki se z muslimanskimi migranti, lgbt agendo, razkristjanjevanjem in raznarodovanjem tudi igra z ognjem. Islam ne bo nikoli popustil in se mirno integriral v zahodno civilizacijo in prav tako ne kulturni marksizem, ki mu je njen propad glavni cilj. Avtohtono prebivalstvo se pa tudi ne bo enostavno pustilo pohoditi, kar dokazujejo rezultati volitev. Ta razdeljenost bo slejkoprej pripeljala do državljanskih vojn v zahodnih državah. Evropejcem se zdaj zaenkrat še ne dopade Putinova avtokratska Rusija, v kateri mimogrede rečeno ponovno cveti krščanstvo, namesto islama in gender teorije, čez leta bodo pa tja bežali pred popolnim razsulom in nasiljem v svojih državah. Po malem se to že zdaj dogaja, nekateri Švedi in Nemci se že selijo na Poljsko, ker se bojijo nemogočih razmer, v katerih se bodo znašli njihovi otroci in vnuki. Varnost in stabilnost bosta postali bolj cenjeni kot razuzdana “svoboda” s čudaškimi človekovimi pravicami in politična korektnost z nasiljem islamistov in marksistov, ki te pravice širijo in zahtevajo.

  5. Vsaka država, zlasti takšna, ki ima kompleks večvrednosti, med katere spada tudi Rusija, poizkuša imeti tudi globalni vpliv. S tem si zagotavlja prijatelje ter gospodarske in druge koristi. S tega stališča je delovanje Rusije povsem razumljivo in pričakovano. Vključno s plačevanjem svojih krtov v medijih, družbenih omrežjih ipd.

    Bolj vprašljivo je naslanjanje Slovenje na Rusijo. Pojasnjevanje, da gre za gospodarsko diplomacijo, bi težko sprejeli. Saj imajo glavno korist od ruskih poslov komunistični tajkuni, katerih vpliv na življenjsko raven slovenskih državljanov je zanemarljiv. Kot kaže, gre tu bolj za ideološko privlačnost slovenske globoke države in Putinove prikrite diktature ter za posredne finančne koristi globoke države in njene politične, medijske in druge izpostave. To je eden izmed virov njene moči.

    Pretirana in neuravnotežena vezanost na Rusijo je predvsem v interesu globoke države, ne pa tudi Slovenje. Putinovi ljudje v Slovenji so predvsem tisti, ki odobravajo njegovo nedemokratično tehnologijo vladanja in se je tudi sami poslužujejo, koliko razmere to dopuščajo. In seveda tisti, ki so tako ali drugače na njegovem plačilnem spisku.

  6. Verjetno je to naslanjanje na Rusijo podobnega izvora kot priznanje Palestine. Gre za renesanso komikontinuitete ter za posledično jugonostalgijo in boljševiško nostalgijo. Vendar se “naši” pri tem nekoliko motijo. Ruski režim je namreč zdaj avtoritaren in ne več totalitaren. Med obema je pa velika razlika.

  7. Temeljna zunanjepolitična prioriteta Putinove kamarile je izničenje oz. vsaj omilitev sovjetskega poraza v hladni vojni. Iz Rusije hočejo spet narediti velesilo (Putin se bržkone zaveda, da njegova država ne more zares tekmovati s supersilama ZDA in Kitajsko), ki bo suvereno vladala na območju nekdanje Sovjetske zveze/carske Rusije, zelo močno pa bo lahko vplivala tudi na dogajanja v Evropi, Bližnjem in Daljnem vzhodu.

    Posledično ruske oblasti podpirajo vsa politična gibanja na Zahodu, ki slabijo liberalno demokracijo in predvsem evroatlantsko varnostno skupnost, ki jo predstavlja Nato. Takšne sile pa so predvsem skrajno leve (Podemos v Španiji, Syriza v Grčiji, Levica pri nas …) in skrajno desne (Nacionalna fronta v Franciji, AfD v Nemčiji, Severna liga v Italiji ipd.) plus razni mainstream politiki, ki jih bodisi podkupijo bodisi lahko s čim izsiljujejo.

    V Sloveniji Rusi igrajo na tukajšnjo čudno mešanico naivnega panslavizma, primitivnega antiamerikanizma in zlasti poslovnih apetitov in osebne pogoltnosti raznih podjetnikov in politikov. Pri tem so kar uspešni, saj sodi naša država med najbolj proruske članice EU in Nata. Smo ob boku Bolgariji, Grčiji in Madžarski. Čedalje bolj me skrbi tudi kar množično priseljevanje Rusov v Slovenijo, zlasti v Ljubljano ter na Obalo. Med njimi so nedvomno številni informatorji ruskih obveščevalnih služb.

    • Dejansko je tako. Putin ne podpira socialno-politično sorodnih strank kot sta naši SDS ali NSi ali ekonomsko-politično sorodnih strank, kot sta SD in Desus. Putin najverjetneje podpira Levico zato, ker bi nas na ta način najlažje kontroliral. Kdor hoče dokaz, naj si ogleda politične razmere v Belorusiji.

    • Se pa Putin verjetno lažje pogaja s konservativnejšim Trumpom kot z njegovo smrtno sovražnico Clintonovo, ki se je sama vpletala v prejšnje ruske volitve.

  8. Združena oboroževalna industrija Kučanovega Slovenistana bi komot sodelovala na veliko s Putinom.
    Mogućnosti so neizmerne.
    Zdenko Pavček bi izdeloval osem in desekolesnike iz lipovega lesa ter vodoodporne šperplate.
    Pipistrel bi prevzel izdelavo ultraperesno lahkih letečih enosedih podmornic za Severnomorske operacije.
    KRKA bi izdelovala v kooperaciji s svinjskimi farmami Ihan specialno smrdljivi in miroljubni Novičok.
    Vesoljsko društvo Komarov prevzame izdelavo superhitrih nadstandardnih raket, Živadinov in Aerospace Vitanje pa izgradnjo geostacionarne počitniške, wellness in kurben postaje za generale Rdeče armade.
    Izdelavo masovnih kopij Vršiške kapelice za plasma v Rusiji pa bi prevzela SMREKA – RKC Jelovica.

    Za koordinacijo poslov bi skrbela Nova Slovenija pod taktirko Tonina in Škrabcev, generalni direktorat
    pa bi bil pri CK ZKS Murgldorf, itak, kulturbund pa bi imela čez Spomenka in Makarovićka.
    Vse se da, samo če se če!
    “FakYu Serpentinšek” PRESS

  9. Članek je ujet v hladnovojno paradigmo (Zahod vs. Rusija) in kot tak ne more ustrezno predstaviti realnega dometa in pomena domnevne ruske ekspanzije. Rusija pač za razlike od tedanjih časov danes niti približno nima dovolj vojaških, ekonomskih ali demografskih resursov, da bi lahko resno ogrožala Zahod.

    Je pa po drugi strani smešno, kako se sedaj ameriški in nasploh zahodni komentatorji zgražajo, ko Rusija poskuša vplivati na izide volitev pri nas (koliko uspešno, je povsem drugo vprašanje).. kot da ne bi tega tudi ZDA, pa tudi druge države redno počele, pri nas smo tak primer videli, ko so razne zahodne države (mislim da predvsem Nizozemska) nedolgo tega financirale kampanja zagovornikov novega družinskega zakonika. Skratka, demoniziranje Rusije v tem kontekstu je bizarno.

    • Demaistre, hvala za tale odgovor. Berem komentarje in ne morjem verjeti. Ljudi, ki imajo vsaj malo širši pogled na svetovno dogajanje zmerjati s “primitivnim antiamerikanizmom”…Da o enostranskem članku ne govorim!

  10. Članek je sicer poln hladno vojnih klišejev vendar ima prav v stvari, da bi Putinova prioriteta morala biti Rusija kot je Trump postavil America first, za kar je tudi sam pod nenehnim udarom globoke države in medijske gonje. Tudi konzervativni Foxnews je pravzaprav proti njemu.

    Rusija tako po BDPju kot tudi po številu sil ne ogroža t.i. zahoda, je pa dovolj močna, da ne more postati žrtev režim change intervencije niti manjšega konvencionalnega napada. Ker je Putin zaustavil jelcinovsko demokratično ropanje (pa čeprav tako, da je pustil zgolj politično zveste oligarhe) in onemogočil prodor “zahoda” in “prihvatizacijo” ruskih naravnih resursov. Zato je Putin pač s strani fakenews medijev označen kot avtokrat in žrtev nenehne sramotilne kampanje. Ko niso delovale ne ekonomske sankcije, ne razne afere kot so “pravice gejev” v času Sočija in SP v atletiki, so si pač izmislili dopinško afero.

    Da pa Rusi večinsko volijo Putina, so pa razlogi tudi čisto ekonomski.

    https://i.snag.gy/CBZkcY.jpg

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite