Pučnik, intervju z avtorico dr. Rosvito Pesek

53

Dr. Rosvita Pesek, avtorica knjižnega dela Osamosvojitvena vladaJutri, 22. 11. 2013, bo ob 17 uri v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavljena nova knjiga dr. Rosvite Pesek, Pučnik. Knjigo je izdala in založila Mohorjeva založba Celovec. Avtorica, priznana in uveljavljena novinarka in televizijska voditeljica, je osrednja raziskovalka procesov slovenske osamosvojitve.

V zadnjih letih ste nanizali vrsto dokumentarnih filmov in nekaj res obsežnih del, ki vsako na svoj način osvetljujejo „rojstvo“ države Slovenije: Skupščinski koraki k samostojni državi (2008), Osamosvojitev Slovenije (2007), Osamosvojitvena vlada (2011) in zadnja, ki bo predstavljena jutri, Pučnik. Čemu in od kod takšna pozornost, da ne rečem strast, do vprašanj, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije?

Ne gre za strast. Gre zgolj za zavedanje o tem, da smo bili sopotniki enega najmogočnejših obdobij narodnega prebujenja in snovanja nacionalne države. In to je projekt, ki je sam po sebi velik in ki si zasluži, da ga osvetljujemo.

Kot novinarka ste imeli priložnost procese osamosvojitve Slovenije spremljati od blizu. Dnevno ste se srečevali s ključnimi akteriji, poročali o dogodkih in korakih na poti v slovensko samostojnost. Ste se takrat v polnosti zavedali zgodovinske prelomnosti dogodkov, ki so se nizali pred Vašimi očmi?

Ne. Bila sem takšna kot vsi drugi. Dogodkov, ki so tekli, se nisem zavedala v njihovi velikosti in razsežnosti in zdi se mi, da še danes racionalno ne presojamo dogodkov na prelomu konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja. To, da sem najbolj usodne odločitve spremljala v glavnem s skupščinskega balkona, si štejem v čast, enako tudi osebno poznanstvo s ključnimi akterji takratnega obdobja.

Katere ključne vrednote ste zaznali v procesih graditve slovenske države?

Pogum, domoljubje, vizijo, odgovornost, sledenje cilju in nepredstavljivo mero odločnosti.

Jutri boste v okviru dogodka Spominjanja predstavili svojo novo knjigo, delo o Jožetu Pučniku. Naslov je monumentalno preprost in poveden: Pučnik. Kaj Vas najbolj očara pri tem „Mojzesu slovenske osamosvojitve“, ki je – kot ste zapisali – „inspiracija in vzor“?

Najbolj me je presenetila njegova samozavest. Zavedanje, da ima prav. Kako bi sicer mladi mož, poln življenjske energije, prenesel obsodbo na devet let strogega zapora, šikaniranja, mlatenja, torture in dejstvo, da je najlepša mladostna leta preživel v zloglasni mariborski kaznilnici in kasneje na Dobu!

Iz knjige Pučnik je razvidno, da je na Vas poseben vtis naredil „mladi Pučnik“. Verjetno je večini prav to obdobje Pučnikovega življenja najmanj poznano. Ob prebiranju Vaše knjige izstopa lik jasnega, premočrtnega, notranje izredno močnega človeka.

Da, tak kot je Pučnik tudi bil. Pronicljiv, hiter, jasen, z izjemnim čutom za opazovanje družbe in njene takrat usodne nesvobode, ko je bila prepovedana vsaka kritična misel o partiji in njenih zmotah – dobesedno vsaka.

Pučnik se vrednoti demokracije, zaradi katere je bil leta 1958 prvič in leta 1964 drugič obsojen na zaporno kazen – skupaj je v zaporu preživel kar sedem let – ni nikoli odpovedal. Nekako je bila vraščena vanj. Je bil Pučnik človek s poslanstvom?

Verjetno. Le kdo bi se, potem ko prestane operacijo na srcu in ko mu zdravniki povedo, da so zanj dopustne le še štiri stopnice na dan, odpravil na pot snovanja slovenske opozicije, predsedovanja socialdemokratom, predsedovanja Demosu in nazadnje še predsedniške bitke z Milanom Kučanom! Že za slednje se znotraj nove opozicije ni našel noben junak, ki bi se bil pripravljen pomeriti. Zato je vstopil Pučnik.

Jože Pučnik velja za eno od ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve. Kako bi opisali njegovo vlogo pri uresničenju države Slovenije? Kako je s svojo osebnostjo in s svojim delom zaznamoval Slovenijo?

Bil je tisti, ki je priganjal. Ki ga niso motila drevesa in debla na poti, ker je videl cilj. In ta cilj je bil zanj demokratična in suverena Slovenija. In tudi ko so mu Američani ponujali denar, če se Demos odreče svojim „norim“ sanjam o samostojni državi, in tudi ko je Markovič, predsednik zvezne vlade, grozil z izolacijo in sanitarnim kordonom, ni skrenil s poti. Njegova vizija je bila ključna. Bil je korak pred drugimi.

V knjigi navajate Pučnikovo izjavo, s katero je priznal napako, da je leta 1994 podprl Janeza Drnovška in njegovo vlado. Tudi – ali predvsem – priznanje lastnih napak priča o veličini človeka, o njegovi etiki in zavezanosti resnici. Takih priznanj lastnih napak od slovenskih politikov ne takrat ne pozneje nismo slišali prav veliko …

Ne, nismo. Tudi na tem polju morale in zavedanja osebne odgovornosti Pučnik prednjači.

Jožeta Pučnika ste tudi osebno poznali. Kakšni so Vaši osebni spomini nanj?

Zapisani so na začetku knjige, v Impresijah, namesto uvoda v knjigo. Da se ne bi mešali osebni občutki, izkušnja in faktografsko znanstveno delo.

Katero je, po Vašem mnenju, temeljno sporočilo življenja in dela Jožeta Pučnika? Zapisali ste namreč, da današnji čas „kliče po pučnikih, po ljudeh trdne volje, osebne hrabrosti, neizmerne notranje moči, ki ne poznajo oportunizma in popustljivosti in ki so v imenu skupnega dobrega pripravljeni biti tudi ,glas vpijočega v puščavi, ne glede na osebno ceno, ki jo zato plačajo“.

Temeljno sporočilo, ki ga Jože Pučnik daje Slovencem, je: Kadar gredo stvari narobe, jih je treba popraviti. Ne glede na to, ali se tej „stvari“ reče komunizem ali demokracija. Noben sistem ni odporen na odklone. In stvari je treba popravljati in se pri tem osebno angažirati vse dotlej, dokler ne gredo prav.

In še osebno vprašanje: Kakšen napor terja od človeka izdaja tako obsežne knjige (492 strani), v kateri je poleg Vaših zapisov zbranih in (prvič) objavljenih ogromno gradiv, zapisnikov, pisem, pričevanj in fotografij iz različnih arhivov, osebnih zbirk?

Ta knjiga zame ni bila naporna zaradi svoje obsežnosti in ogromnega gradiva – nekaj gradiva je še ostalo in čaka še na koga drugega, da ga osvetli. Bila je naporna zato, ker stvari, ki so se dogajale Pučniku, sploh nisem razumela in jih še danes ne razumem. Tega, kar je komunistični režim, ki je imel menda „človeški obraz“, počel s Pučnikom, moja generacija ne more razumeti niti dojeti. Kratila mu je osnovne pravice, kot so pravica do šolanja, diplome, do poroke … Ali si predstavljate dejstvo, da o tem, ali se boste smeli poročiti s svojim nosečim dekletom, odloča notranji minister? In reče: „Ne,“ ter zahteva, da s poroko počakate. To so stvari, ki se človeku ne smejo početi, zato me bodo duh Jožeta Pučnika in krivice, ki so se mu dogajale, še dolgo spremljale. Tudi tedaj, ko knjige morda ne bo nikjer več. Poznati Pučnikovo življenjsko pot namreč pomeni poznati okvire, znotraj katerih se je gibal moj in vsakršni slovenski rod. Velik del je bil namreč bolj ali manj ujetnik istega sistema.

Spoštovana dr. Rosvita Pesek, hvala za pogovor.

 

Odlomek iz knjige, ki govori o možu, ki je s svojo pokončnostjo globoko zaznamoval 20. stoletje in prehod Slovenije v samostojnost in demokracijo.

Slovenija je tistega mrzlega januarja leta 2003 položila k zadnjemu počitku enega največjih sinov minulega stoletja. ….. Za vedno je zaspal mož, ki se je iz tujine vedno hotel vrniti. Ki je še vedno hotel pomagati, ko so prve lastovke napovedale pomlad. Za vedno je zaspal mož, katerega duh razsvetljenstva je napovedoval in preveval večino intelektualnih nastavkov na poti v demokratizacijo: 57. št. Nove revije, Kultura, družba in tehnologija. ….. Za vedno je zaspal mož, ki je v najbolj usodnih časih vprašal sodelavce, ali so pripravljeni za osamosvojitev prevzeti vso pravno in tudi moralno odgovornost za vse posledice, ki bodo s tem nastale. Za vedno je zaspal mož, ki je vedel, da se zgodovinska resnica ne meri s političnimi glasovi tistih, ki o njej odločajo v preiskovalnih komisijah, ampak da si je zanjo treba nenehno prizadevati. Zaspal je mož, za katerega je najvišji politični funkcionar v državi omalovažujoče dejal, da ga ni moč primerjati z Johnom F. Kennedyjem ali Charlesom de Gaullom, po katerih se tudi imenujeta letališči. …. Nekoč bomo zaspali tudi mi. In nihče nikoli ne bo vedel za nas. Če se bo še slišala slovenska beseda in če bo še obstajala slovenska država, pa bodo morali zanamci tudi v učbenike zgodovine zapisati, da je nekoč živel Jože Pučnik, mož, ki je bil prevelik za čas in sodobnike, med katerimi je živel. In čigar ime je neločljivo povezano s svobodo, demokracijo in Slovenijo.”

(R. Pesek, Pučnik, Mohorjeva založba Celovec, 2013, str. 427 – 428).

Foto: Borut Krajnc

 

53 KOMENTARJI

  1. Res je, Pučnika ni mogoče primerjati s Kennedyem ali de Gaullom, ker ju po človeški plati presega tako zelo, da bi bil taka primerjava zanj pravzaprav žaljiva. Kennedy in de Gaulle sta bila človeško (ne politično) majhna predsednika velikih držav Pučnik pa je bil vsaj velik moralni predsednik majhne države.

  2. Neverjetno!

    Kako osvežujoče, jedrnate in pomenljive besede dr. Rosvite.

    Slovenci smo vam neizmerno hvaležni, da ste nas prebudili iz moralnoetičnega spanja, ker se nismo zavedali pogumnih in plemenitih dejanj dr. Pučnika za slovenski narod, slovensko državo in slovensko demokracijo.

    Ne morem verjeti, kako je mogoče, da nekateri nočejo priznati teh plemenitih dejanj dr. Pučniku, pa čeprav je vsem znano, da so bila uresničena.

    Rajši častijo tiste, ki nam niso priborili samostojne države in demokracijo, ampak so nam vsili politično podrejenost drugim, totalitarizem in psihično ter fizično nasilje.

  3. Še 10 let po smrti dr. Pučnika ni sprejetega zakona o izbrisanih.

    Opozicija, to je desne stranke, pa so si prizadevala zanj, saj bi zagotovil pravično rešitev ne le med izbrisanimi ampak tudi v primerjavi s tistimi, ki niso kalkulirali,( kar je storila večina) in so si državljanstvo uredili.

    Tedanja oblast in oblastne stranke, pa niso hotele slišati za zakon, češ da itak ne gredo odškodnine izbrisanim, kar je bila velika laž, kar so dobro vedele in ki nas bo stala eno milijardo.

    Kdo bi torej moral odgovarjati za to milijardo?

    • Žal, svitase, nimaš prav. Desnica se je spotaknila z Zakonom o državljanstvu, zaradi katerega je prišlo do izbrisa. Verjamem da je poleno bilo nastavljeno na levici, in DEMOS tega ni videl. Danes pa desnica ne prizna te napake. Žal tudi ti podtikaš obtožbe s kalkuliranjem. Nihče pri zdravi pameti ne more špekulirati z državljanstvom, z lastnim življenjem?! Slovenci se vedno znova predstavimo kot res zajeban narod.

  4. Jože Pučnik je tudi idejni oče izbrisa. O tem Rosvita seveda ne bo napisala niti besedice.

    Jože Pučnik je 16. decembra 1990 na zborovanju v Ljutomeru, bilo je tik pred plebiscitom, jasno dejal, da ne bo vsak, ki ima na dan plebiscita bivališče v Sloveniji, dobil državljanstva brez posebnih pogojev. V plebiscitu in odcepitvi je videl možnost za ustvaritev nacionalno čiste države, za »očiščenje« Slovenije prišlekov iz drugih jugoslovanskih republik: »Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. […] Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. […] Pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. […] Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. […] Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov. […] Slovenija se s temi dodatnimi problemi ne sme obremenjevati ,« je v Ljutomeru tedaj govoril Pučnik

    • Tako, kot avtorji oddaje o komunajzerju Kučanu niso napisali ničesar o Kučanovih nečednostih in svinjarihah.

      Jože Pučnik ni kriv za izbrisa, komunajzerji pa enkrat poudarjate, da ni šlo za državljanstva, drugič pa, da je šlo.

      Sploh pa ta izjava, ki jo navajaš, nima nobene veze z izbrisom – zavzemal se je namreč za strožje pogoje za pridobitev državljanstva.

      • Pri izbrisu nikoli ni šlo za državljanstva. Vedno je šlo samo za bivališče – tuji državljani so bili izbrisani iz registra stalnega bivališča in so postali “tujci”. Kar je privedlo do grozljivih situacij, od izgube vseh pravic v Sloveniji (šolstvo, zdravstvo, …) do izgona iz Slovenije in pošiljanja “domov” (to je k njihovim staršem na vojna območja).

        • Seveda je šlo za državljanstvo. Saj je tudi zaradi Zakona o državljanstvu do izbrisa sploh prišlo. Ker smo tako pametni. Oziroma je bil Rado Bohinjc tako pameten, on je bil takrat notranji minister. Čeprav on ni kriv, da je bil zakon “z zanko”, kar pa zakon ne sme bit! Zakon mora bit pošten!

    • Pučnik je dobro vedel kaj govori, ni pa mogel predvideti, da ga neki dingdond ne bo razumel.
      Ponudba državljanstev je bila dana in kdor je želel je zadevo uredil. Kalkulanti so pač izviseli brez državljanstva. Padla DEMOSOVA vlada z reševanjem problemov “izbrisano imenovanih” nima nič. Drnovškova večina v parlamentu je problem izbrisanih zakuhala. Kljub zahtevi takratne opozicije, niso sprejeli z ZAKONOM urejene podlage za ureditev kalkulantskega problema.
      Zadnja, ki je v parlamentu opozicijskim zagotavljala, da bo način ureditve tega problema ZASTONJ /ne bo nič stal/ je bila Kresalka v Pahorjevi vladi.
      Se pa strinjam, da en del odgovornosti nosi tudi DEMOS. Takrat bi preprosto vsem tujcem podelili delovno vizo, pa bi bil problem rešen.
      Bi pa imeli problem na levici, ker bi jim umanjkal precejšen del volilne baze.
      ——-
      Gospe dr.Rosviti Pesek pa čestitke za napor in njeno delo.

      • Pimi, ne bo čisto držalo. Obstaja kar nekaj ljudi, ki so si želeli urediti državljanstvo, pa jim ni uspelo, ker so naši birokrati zahtevali dokumente iz krajev, kjer je takrat divjala vojna.
        O nekakšnem zakonu o ureditvi kalkulantskega problema (sploh ne vem, kaj bi to naj pomenilo, mogoče računovodje ?)slišim prvič.

        “Se pa strinjam, da en del odgovornosti nosi tudi DEMOS. Takrat bi preprosto vsem tujcem podelili delovno vizo, pa bi bil problem rešen.
        Bi pa imeli problem na levici, ker bi jim umanjkal precejšen del volilne baze.”

        Tale vaša izjava je neumnost. Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji nimajo volilne pravice, razen na lokalnih volitvah !

        • Če se vam že pri kalkuliranju zatakne je razumevanje vsega ostalega, za vas, še toliko težji problem.
          Opozicija je vseskozi poudarjala, da naj se reševanje problemov rešuje posamično.
          Kje pa piše, da mora država dati nekomu državljanstvo in “pasoš”, samo zato, ker mu je potekla veljavnost v drugi republiki izdanega dokumenta. Z začasno urejenim statusom v Sloveniji so lahko povsem legalno živeli in delali samo v Sloveniji. Nemčija je sicer v posameznih primerih ravnala popustljivio, na splošno pa je bil njihov režim rigorozen. S koncem vojne so morali azilanti domov.
          Razlagati vam azil je prezahtevno in preobsežno, da bi razumeli. Navsezadnje tudi Slovenci nismo nikogar podili nazaj domov na vojno področje.
          Se pa zastavlja vprašanje zakaj se recimo Todorović in njemu podobni niso šli boriti za svojo nastajajočo državo. Slovenski “mladci” so se prav zaradi občutka do domovine iz Švice, Nemčije,.. odpravili domov.
          Tisti vaši razlagi o lokalnih volitvah, pa niti neumnost ne bom rekel. Tujci, volitve, pošta, pa zdravstvena oskrba! Ah, brez veze.

          • bullshit! Naložil si toliko brezveznih stvari na kup da ni za komentirat. Izbris je bil posledica goljufivega Zakona o državljanstvu, ki je časovno omejil pogoje za državljanstvo. To se ne dela. Pogoji so trajni, po sami naravi stvari. Izbris zato šteje kot pravna zloraba. Odtod odškodnine. To o tvojih kalkulacijah pa nakladaj komur hočeš, če si tako zloben.

          • Pimi, z vašim zadnjim sporočilom ste dokazali, da ne razumete prav nič ali se očitno sprenevedate. Ne govorim o azilantih ampak o ljudeh, ki so imeli na dan plebiscita v Sloveniji stalno prebivališče in posledično seveda dokumente, izdane v Republiki Sloveniji, torej govorite o popolnoma drugačni zadevi.
            Kalkulanstvo je osnovna človekova pravica, alternativa je totalitarizem. Vsak se ima pravico odločiti, ali bo vzel državljanstvo ali bo pač tujec z stalnim prebivališčem, tako v Sloveniji ali npr. v Nemčiji, seveda ob upoštevanju zakonov dotične države. Kako bi pa potem rekli slovenskim izseljencem, ki že vrsto let živijo v tuji državi in so se odločili obdržati slovensko državljanstvo. Izdajalci morebiti ? Za takšne tipe kot ste vi v tuji državi zagotovo.
            Tisto o lokalnih volitvah pa ni moja razlaga ampak dejstvo. Kaj ste pa mislili z stavkom “tujci, volitve, pošta pa zdravstvena oskrba pa najbrž še sami ne veste !

          • Zelo dobro vem zakaj je problem izbrisanih nastal in zakaj je doletela neprijetna posledica izbrisane.
            Razliko v datumih vam je zapisal Alojz, pojdite lepo po vrsti, pa bodo tudi vse vaše manipulacije dobile odgovor.

            Da so zakoni trajni in večni, ve samo Zdravko!

            Ko je Juga razpadla, smo čez noč brez jugoslovanskega državljanstva ostali vsi, z dokazili o mestu /republiki/ rojstva, smo pa potem uredili naša državljanstva.
            Kaj pa si drugega, kot delavec v tujini, če nimaš urejenega državljanstva z državo v kateri delaš?
            Pozanimajte se kaj pomeni priznana delovna viza, kakšne pravice država delavcu s tem zagotavlja in kaj vse delavcu v dotični državi na manjka.
            Kot vemo je zadeva izbrisanih obširna, ampak samo zaradi tistih, ki so jo, tako kot je, sproducirali.
            Naj vam za konec, ker vse veste, pa bolj ozko razumete, podarim vprašanje za razmislek.
            S kakšnimi posledicami so se ukvarjali naši nesrečni novi državljani iz vseh bivših republik, ko so uveljavljali svoje dedne in lastninske pravice v novo nastali tujini, republik bivše Jugoslavije?
            Prijatelj, rojeni Sarajevčan, bivši univerzitetni profesor v Sarajevu je zaradi slovenskega državljanstva izgubil vse pravice, ki jih je z življenjem in delom, nekoč v Bosni imel. Eni se zakalkulirajo sami, drugim pa to naredi kar rojstna “domovina”.

          • Pimi, kaj je bilo s tvojim prijateljem Sarajevčanom žal nima veze z izbrisanimi v Sloveniji. Ne vem, morda je bil tudi tam izbris. Očitno problematike državljanstva ne razumeš. Ali pa te daje splošno slovensko ljudomrzništvo. Najslabša stvar, ki jo imamo, in zaradi katere nas komunisti tlačijo že 70 let.

          • Pimi, z vsakim novim sestavkom dokazuješ, da ti ni jasna razlika med državljanstvom, statusom tujca z stalnim prebivališčem v RS, statusom tujca z začasnim prebivališčem v RS in azilom.
            Daj si najprej razjasni osnovne pojme in ne mešaj vsega vsepoprek, ker na koncu niti sam ne veš, o kateri izmed naštetih kategorij govoriš.
            Tvoj prijatelj iz Sarajeva pa z slovenskim državljanstvom ni izgubil vseh pravic. Še zmeraj mu ostane pravica do dedovanja, pa tudi delovna doba mu ni izpuhtela neznano kam…

          • Jaz nič ne dokazujem, poizkušam vam razložiti.
            Navrgel sem vam “par” rešitev, ki bi jih lahko Slovenija uporabila.
            Kaj in koliko razumem navrženi problem je stvar vaših interpretacij. Očitno težko skupaj povežete in razumete razsežnost, umetno ustvarjenega problema nesrečnih kalkulantov. Ste pa “skoraj” blizu. Tam, pri tistih začasnostih, ki jih omenjate, se še enkrat preizkusite.
            V Ameriki rojenim v družini s tujim državljanstvom, Amerika vedno prizna državljanstvo, če zanj zaprosijo, ne podeli ga pa avtomatično tudi staršem. V Nemčiji rojeni Turki imajo nemško državljanstvo, starši pa ga na zaprosilo dobijo, če lahko dokažejo, da so se zmožni sami preživljati.
            Od tu naprej pa razmišljajte o primerih s katerimi bi se morala ukvarjati Slovenija. Opozicija je zagovarjala stališče podeljevanja državljanstev po primerih posameznih prosilcev za državljanstvo. Npr., oče je začasno delal v Sloveniji, družino je imel pa v Bosni. S.B., rojen v Bosni je osemletko obiskoval v Sloveniji, nogometna pot ga je zapeljala na Ciper in v vojnem času ni mogel urediti državljanstva. Kasneje ga je dobil samo on, ostali člani njegove družine pa imajo danes bosanska državljanstva. Jugoslovanski oficirji bivše JNA so tudi primer, ki bi vam moral dati misliti. Danes bi kar vsi radi v Sloveniji prejemali slovenske pokojnine. Poklicna zmožnost preživljanja in podelitev državljanstva sta tesno v soodvisnosti. V Ameriki te najprej vprašajo po izobrazbi in kako, s čim, se boš preživljal. Državljanstvo ni socialna kategorija, je pa posledično povezana z njim.
            O moraliziranju na temo izbrisanih z vami, se mi pa ne da. Veste, sociala ni odvisna samo od srca, sociala je odvisna tudi od denarja.LP.

          • Pimi, še enkrat si dokazal, da si funkcionalno nepismen. Pri izbrisanih ne gre za državljanstvo ampak za status tujca z stalnim prebivališčem. Poskusite znova !

          • Dingdong, ti pa z vsakim postom dokazuješ, da tudi tebi ni jasno, ampak oboje uporabljaš po potrebi, kot ti paše.

          • Izbrisani so vaša in vaših mantra s katero že ves čas manipulirate. Večkrat javno razloženo, trmastim še vedno nič ne pove. Izbrisa NI bilo, so pa vse tiste, ki niso zaprosili za državljanstvo, prepisali-vodili v evidencah tujcev. Status tujca ima v vsaki državi omejeni rok trajanja, če tujec ne uredi osnovnega za svojo eksistenčno varnost in interes! S sprejemom ponujenega državljanstva bi se izognili posledicam, ki jih v vseh razsežnostih takrat zagotovo niso mogli predvideti niti na novo nastali “tujci”, niti v na novo nastali državi. Na možne zlorabe je javno opozarjala takratna opozicija v parlamentu. Celo zakonsko ureditev problema je predlagala, pa se je ureditvi vprašanja do konca upirala takratna ZLSD. Čisto na koncu je bila najbolj zavzeto proti Kresalova. Ureditev po načelu, od primera do primera, jih je ves čas motila.
            Posledico privežite na vzrok, bobu recite bob, kasneje kdaj, morda, bova pa o, recimo, “izbrisanih” iz registra brezposelnih za časa Pahorjeve vlade (zakaj) in o vaših funkcionalnih “sposobnostih”.
            Ps. Človeka v mislih bežno spreleti vpraša: “Bog si ga vedi, kakšne težave poradiranih se vlečejo za vami”. Končujem!

          • Pimi, tisti, ki se mu ne da nič dopovedati.
            Tukaj imaš odločbe ustavnega sodišča, preberi si jih in jim piši,da nimajo pojma, ker Pimi že ve, da izbrisa ni bilo : http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/

            Isto tako ti prilagam sodbo ESČP, kjer sedijo sami pravni laiki in jim boš genij, kot nedvomno si, zlahka razložil, da so si izbris izmislili komunisti : http://www.kastelicspringer.eu/wp-content/uploads/2012/06/besedilo-sodbe-ES%C4%8CP-izbrisani-celotno.pdf

            P:S: človeka res spreleti, ko ima opravka z vztrajnim zanikovalcem vsega, kar ne sodi v njegov zelo omejeni ideološki nazor in ki ne spoštuje nobenih sodb, niti posledično pravne države, ki jo ima ponavadi polna usta !

          • V kontekst obravnavane problematike vzemite vse, ne pa samo tisto kar vam paše.
            Začnete lahko kar pri tistem datumu, ki ga z naštevanjem imen ponujate na “Politikis-u”, kasneje so se pa stvari v zvezi s tem vprašanjem razvijale naprej.
            Vaš moto je očitno, manipulacija do nezavesti.
            Na nekem portalu sem vaš “zajebantski” napor povezal z impotenco, a v vsem skupaj vi le niste posebne omembe vreden sotrudnik. Impotentno zmerljivost imate očitno v krvi.
            So pa za to državo problem impotentni poslanci leve politikantske hemisfere, ki so se, kljub jasnim opozorilom strokovno podkovanih, zakonski ureditvi problema, na vse mogoče načine upirali.
            Vam niti to ni jasno, kdo zakon predlaga, niti kdo ga s posledico odgovornosti, sprejme. Pomembno vam je, da se med krivimi najde tudi Janša.
            Očitno bo, iz tega žakla zapufane Slovenije, tudi v vaš žep nekaj izdatnega padlo.

            Vaši manipulatorski natančnosti v popravek. Mencinger ni bil razrešen, ampak je sam odstopil zaradi nasprotovanja njegovemu državnemu interesu.
            Ob ceni njegovega državnega interesa, ki ga danes plačuje Slovenija, ste špekulanti skoraj mačji kašelj.

          • Pimi, Pimi ! Razen tega, da si “strokovnjak” za izbris, si sedaj postal še “strokovnjak” za impotenco, najbrž z lastnimi bogatimi izkušnjami. Seznam, ki sem ga navedel je iz Wikipedije. Če ni natančen jim piši in zahtevaj popravek.
            Vse ostalo bluzenje nima nikakršne zveze z izbrisanimi, pravzaprav nima nikakršne zveze z ničemer.
            In kot sem že napisal, izvoli pisati ustavnemu sodišču in ESČP in jim razloži, da nimajo pojma in da si užaljen, ker so te kot multidisciplinarnega “strokovnjaka” pozabili vprašati za mnenje.

          • Kot sem vam že nekajkrat navrgel, začnite z datumi nastalega problema, potem pa lepo po vrsti do konca.
            Ustavno sodišče ne piše zakonov, je pa dolžno spoštovati in tolmačiti tiste, ki so v temelju vsake države zapisani. Zakaj problem tujcev ni bil s sprejetim zakonom rešen in kdo je temu najbolj botroval boste izvedeli pa, če se še enkrat “sprehodite” med tistimi datumi.
            Impotenco si pa v kontekstu tistega, kar si privoščite v DEMOKRACIJI in tukaj, lahko razložite kot metaforo. Zraven dodajam še premetavanje polen ali pa kakšen plot, ki se oprijema pijanca.
            Če se vas loteva tovrstni zdravstveni problem, vam bodo pomagali pa strokovnjaki urologije, psihiatrije in kakšen psiholog bi tudi prav prišel.

          • “Ustavno sodišče ne piše zakonov, je pa dolžno spoštovati in tolmačiti tiste, ki so v temelju vsake države zapisani.”

            Res ti ni popolnoma nič jasno.
            Še enkrat. Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo, da se je izbris zgodil in je bil NEZAKONIT.
            ESČP je ugotovilo, da se je izbris ZGODIL in je bil NEZAKONIT, kakor tudi, da so oškodovanci upravičeni do odsškodnin.
            Zato je nategovanje okoli datumov popolnomna narelevantno in gre samo za premetavanje starega dreka. In ta vedno bolj smrdi !

          • Dobro si se opisal dingdong…

            “ko ima opravka z vztrajnim zanikovalcem vsega, kar ne sodi v njegov zelo omejeni ideološki nazor in ki ne spoštuje nobenih sodb, niti posledično pravne države, ki jo ima ponavadi polna usta !”

            Samo barvo zamenjaš…

        • Dingdong, spet manipuliraš.

          Vojna v Bosni se je začela šele 1. marsa 1992, osamosvojeni smo bili pa od 25. junija 1991. Torej so imeli več kot dovolj časa za ureditev statusa.

          • Ne, Alojz. Čas bi morali imeti še danes, če bi kdo rabil. V tem smo pred svetom izpadli goljufi. Tako se državljanstvo ureja povsod. Če bi se ti rodil v Ameriki, bi lahko danes šel po pasoš. Brez skrbi, da ti ne bi rekli: oh, vi ste pa potekli. Tako pomembno je to. Izbris je bil administrativni umor!

          • Saj ga imajo. Z normalnim postopkom pridobivanja dovoljenja za stalno bivanje.

            Zato, da so pa dobili slovensko državljanstvo ali status tujca po ugodnih pogojih, so imeli pa možnost omejen čas.

            Vsi pa so to vedeli.

            Ni res, kar praviš za ZDA. Če bi se rodil v ZDA in imel ameriško državljanstvo, mi tega ne bi kar tako vzeli.

            Če pa ne bi dobil državljanstva, pa bi moral iti skozi običajen postopek.

          • Kar je narobe je to kar pišeš: omejen čas. Zakoni morajo biti pošteni! Dokler ne bomo zahtevali poštenih zakonov bodo komunisti počeli kar bodo hoteli. Ne more te zakon zajebat. In to poslušam ves čas pri nas: če so mene, naj še njega. S tako ljudomrzno privoščljivostjo ne bomo prišli nikamor. Mar je tako težko privoščit drugemu pravico?

  5. Samo velik Človek lahko razume in piše o drugem velikem Človeku, majhne duše tukaj ne razumejo ničesar in se vanj zaletavajo kot vešče v svetilko ponoči. Kapo dol pred gospo dr. Peskovo in iskrene čestitke za veliko delo in za pogum… Ker verjame in ve, da ima prav…

  6. Levica je bila 25 let na oblasti in bi lahko takoj rešila problem izbrisanih, če bi hotela.

    Pučnikove besede, da je vsakemu, ki je v Sloveniji zagotovljeno brezpogojno državljanstvo na dan plebiscita je povsem pošteno in celo velikodušno, saj še vsak ni izpolnjeval zakonske pogoje.

    Povsem logično in pravično je, da za ostale, ki niso bili v Sloveniji, velja postopek ugotavljanja upravičenosti.

    • Levica je podtaknila problem, zakaj bi ga hotela rešiti? Desnica ga pa odkrito noče. In to meji že na holokavst. Glupi Hitler, lahko bi žide samo izbrisal, pa se ni spomnil. Zato bomo plačali odškodnino, da o sramoti, če ne že zločinu, ne govorim. In ta pade na vse nas.

    • Svitase !

      Ker ste očitno spregledali, vam bom še enkartz prilimal, kaj je Pučnik govoril leta 1990 v Ljutomeru :
      Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. […] Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. […] Pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. […] Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. […] Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov. […] Slovenija se s temi dodatnimi problemi ne sme obremenjevati ,«

  7. Še enkrat:

    Izbris nima neposredne zveze z državljanstvom.

    Vsem, ki so bili državljani drugih republik (državljani Hrvaške, Bosne, Srbije, …) s stalnim bivališčem v Sloveniji in ki niso sprejeli državljanstva Slovenije, je država odvzela stalno prebivališče. Samo to je izbris in nič drugega – izbris iz registra stalnih prebivalcev, na podlagi katerega so izbrisani izgubili pravice in/ali bili izgnani (z absurdnimi situacijami, ko so izgnali očeta ali mater otroka, kjer sta oče ali mater imela državljanstvo druge republike (Srbije, …), otrok pa je imel slovensko državljanstvo).

    Kdor pravi kar koli drugega, laže (zavestno ali nenamerno).

    • Nik, serješ! Ljudje so imeli pogoje za državljanstvo. Zaradi brezpravne časovne omejitve so bili izbrisani. Odtod tudi sodba evropskega sodišča.

      • Kot sem že napisal, “Pa kaj potem?”. Večina je imela pogoje, nekateri pa tudi ne. To ali so imeli pogoje za državljanstvo ali ne, sploh ni relevantno.

        Odškodnino bodo – po trenutno predlaganem zakonu – dobili vsi, ki so jih izbrisali iz registra stalnih prebivalcev in so si od takrat (poskušali?) uredili ali samo stalno prebivališče ali pa tudi slovensko državljanstvo. In to povsem neodvisno od tega ali so bili takrat upravičeni do državljanstva ali ne. O tistih, ki si niso poskušali urediti status se bo očitno spet odločalo na evropskem sodišču.

        Ena od teh, ki jim je evropsko sodišče dodelilo odškodnino je bila takrat državljanka Hrvaške in je ves čas bila samo državljanka Hrvaške – pač ni zaprosila za slovensko državljanstvo, tu je imela le stalno prebivališče. In še vedno ima tu samo stalno prebivališče, ki si ga je povrnila šele leta 2010. In ves čas ima moža in dva otroka s slovenskim državljanstvom.

        • Vsi tisti, ki nič od tega niso poskušali, najbrž niti vedli niso, da se jim je zgodila krivica.

          Skupaj z JLA so zapustili Slovenijo in niso prišli več nazaj – torej tudi ni potrebe, kot tudi ni možnosti, da se jim uredi karkoli.

          Saj še vemo ne, kje živijo.

    • To samo takrat, ko to paše levakom. Sicer po potrebi to povežejo z državljanstvom.

      Dejansko nihče ne zna povedati, kako bi morala Slovenija postopati, da bi bilo vse prav.

      Enostavno brez tega, da so šli na upravno enoto in uredili dokumente, ni šlo. In to je problem. Vedno bi bili izbrisani, ne glde na to, kako bi to hoteli izpeljati.

      • Ne, Alojz! Če ne bi bilo te podlosti v zakonu s časovno omejitvijo bi bilo vse v redu. In to je problem. Pogoji za državljanstvo so trajni. To je edino pošteno. Državljanstvo ni akcija v Mercatorju!

      • Nič ne bi bilo potrebno narediti, ostali bi državljani držav kot do takrat (torej državljani Srbije, Bosne, …), predvsem pa jih ne bi smeli brisati iz registra stalnih prebivalcev.

        • To, kar ti praviš Nik, ne bi bilo mogoče. Kajti vsi, vključno z državljani Slovenije smo si morali urediti nove dokumente.

          In ti špekulanti dejansko niso hoteli narediti ničesar.

          Bi si pa morali urediti dokumente v matični državi – saj prej smo bili vsi jugoslovanski državljani, potem pa državljani posameznih republik.

          In na koncu bi se zgodilo, da bi v Sloveniji imeli tujce brez državljanstva in brez kakršnih koli veljavnih dokumentov.

  8. Kakorkoli, tisti stavek v zakonu nas bo stal nekaj sto mil. €. Kdor ne razume pojma “poštenosti” zakonov, ta naj se udinja komunistom še naprej. Jaz bi rad Slovenijo, normalno republiko!

    Naslednja zadeva bodo varčevalci LB. Tam bodo stroški še vsaj 5x.

Comments are closed.