PREJELI SMO. Poslanke in poslanci SDS so na predsednika Komisije za preprečevanje korupcije mag. Gorana Klemenčiča naslovili dopis, v katerem med drugim poudarjajo, da se “v zgodovini slovenske samostojnosti še ni zgodilo, da bi se predstavniki kateregakoli državnega organa zaradi utemeljenih nestrinjanj z delom državnega organa odzvali z množično vložitvijo kazenskih ovadb zoper tiste, ki kritiko kot svoje mnenje tudi izražajo. To je praksa zastraševanja in praksa nekega režima, ki smo se mu že leta 1990 plebiscitarno odpovedali, ostaja pa še vedno modus operandi tistih, ki uporabljate argument moči in ne moč argumenta. Vložitev kazenskih ovadb na tožilstvo, ki ga vodi oseba, ki je bila imenovana s strani istega političnega pola kot člani komisije, ni dejanje primernosti, demokratičnosti ali zagotavljanja ugleda komisije kot državnega organa. Za slednje bi bilo povsem dovolj, da bi argumentirano zavrnili vprašanja, ki jih na Vas ne naslavljamo samo mi, temveč se vedno pogosteje pojavljajo v javnosti. Očitno nismo edini.”
Poslanke in poslanci SDS poleg nepravilnosti, na katere že nekaj časa opozarjamo, ugotavljajo tudi, da je slovenska javnost ostala brez argumentiranih odgovorov na naslednja vprašanja, ki pod vprašaj postavljajo transparentnost, zakonitost delovanja in integriteto komisije:
1. Zakaj ste obšli 7. odstavek 13. člena ZintPK pri izdaji Zaključnega poročila o premoženjskem stanju tako, da niste ugotovitev o t.i. koruptivnem ravnanju, ki se nahajajo v poročilu, poslali v izjasnitev fizičnim osebam, na katere se ugotovitve nanašajo, kot to izhaja iz samega zakona in izrecno za vse oblike nadzora tudi po poslovniku komisije, ki ste ga sami sprejeli?
2. Zakaj ste po javnem opozorilu, da ste ta člen spregledali, spreminjali objavo zakona in podnaslov tega člena na vaši spletni strani?
3. Kaj boste ukrenili glede tega, da namestnik predsednika komisije, Rok Praprotnik, (eden od treh članov komisije) po navedbah nekaterih medijev ni izpolnjeval zakonskega pogoja za imenovanje v komisijo s tem, ko ni imel z zakonom določenih 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva izobrazba pridobljena po študijskih programih druge stopnje ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje? Rok Praprotnik je namreč diplomiral natanko 10 let pred imenovanjem za namestnika predsednika komisije, v tem obdobju pa še opravljal obvezno služenje vojaškega roka.
4. Zakaj se predsednik komisije, mag. Goran Klemenčič, izogiba nadzoru nad svojim premoženjskim stanjem, saj bi lahko s pojasnili ovrgel navedbe v medijih, da je kupil nepremičnino od podjetja v 100% lasti družbe iz Cipra, ki je v lastništvo tega podjetja vstopila tik po plačani ari za nakup nepremičnine in pred nakupom same nepremičnine?
5. Zakaj komisija v nasprotju s Zakonom po dostopu do informacij javnega značaja ne posreduje podatkov o zaposlitvi javne uslužbenke na komisiji, ki je bila v postopku zaradi nezakonite izdaje orožnega lista na upravni enoti Žalec, nato pa prezaposlena na komisijo v višji plačilni razred na mesto vodje sektorja za integriteto?
6. Zakaj se komisija ne odzove predlogu skupine poslank in poslancev, da bi pripravila analizo poslovanja družb, ki so v lasti vaši družinskih članov z gospodarskimi družbami, v katerih ima država delež in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave? Za izvedbo analize imate pravno podlago, kot ste to že ugotavljali v nedopolnjenem poročilu za leto 2010.
7. Zakaj se branite, da bi podali oceno glede tega, kakšen vpliv za korupcijska tveganja predstavlja sorodstvena povezanost članov komisije in lastnikov ali nosilcev poslovne dejavnosti zasebnih družb z javnim sektorjem in družbami v državni lasti? Zakaj javno ne pojasnite, kako v teh primerih izključite nasprotje interesov in ali ste seznanjeni z eventualnimi lobiranji vaših družinskih članov za konkretne poslovne odločitve v javnem sektorju ali v družbah v državni lasti?
8. Kako je mogoče, da je zaposlovanje na komisiji potekalo na tak način, da je lahko neznana oseba v pismu, ki ga je poslala na uredništvo časnika Žurnal 24, v naprej, še pred končanimi razpisi, na katere se je prijavilo veliko število kandidatov, natančno za vsa tri delovna mesta napovedala, kdo jih bo zasedel? To je bilo objavljeno v spletnem članku dne 26. 9. 2011.
Poslanke in poslanci SDS v dopisu še navajajo, da nobena “izjava, sprenevedanje ali potencialno diskriminatorno obravnavanje ne bo spremenila dejstva, da kljub temu, da spoštujemo odločitve državnih organov, imamo pravico argumentirano povedati, da se z njimi ne strinjamo in navesti razloge za to. Zatiranje izražanja osebnega mnenja v javnosti ni uspelo nobenemu totalitarnemu režimu na slovenskih tleh in tudi ne bo uspelo sedanjim članom komisije, ki s političnimi akcijami pod parolo “neodvisna inštitucija pravne države” zgolj škodijo namenom komisije in dolgoročnemu boju zoper korupcijo v Republiki Sloveniji.”
Odnosi z javnostmi PS SDS
