Za ljubljanskega knjigo-tržca Janeza (Janž) Mandelca (Manlius ali Mannel) ni znano kje in kdaj se je rodil, domnevno nekje na Kranjskem ali celo v Istri. Nastanek in razvoj Mandelčeve tiskarne sta bila močno povezana z načrti protestantov, ki so tedaj pripravljali najpomembnejše književne dosežke slovenske reformacije, še posebej z Dalmatinovim prizadevanjem za izdajo celotne Biblije v slovenskem jeziku. Prvi Mandelčev tisk, o katerem poroča Valvasor, žal ni ohranjen.
Znano pa je, da je Mandelc 11. oktobra 1575 natisnil Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, ki jo je poimenoval Jezus Sirah, ki je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Avtor te knjige je Jezus, Sirahov sin pismouk iz Jeruzalema (Sir 50,27), ki je živel okoli 200 let pred Kristusom. V latinski Cerkvi knjigo imenujejo tudi Ekleziastik, kar pomeni cerkvena knjiga, ker so jo v preteklosti množično uporabljali za poučevanje katehumenov. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki je pred vsem knjiga modrosti življenja, ampak tudi zato, ker je spričevalo neke prehodne dobe, ko začne judovstvo dobivati razločno podobo izvoljenega ljudstva. Sirahova knjiga je torej neka razvojna stopnja svetopisemske religije. Sirahovo knjigo so Judje in protestanti izločili iz svojega kanona svetih knjig, zato se imenuje devterokanonična, ali apokrifna. Na tridentinskem koncilu (1545 – 1563) je katoliška Cerkev določila kanon bibličnih knjig in med drugi priznala tudi Sirahovo knjigo.
Mandelc je v šestih letih v Ljubljani natisnil okoli 30 knjig. Poleg del Dalmatina je tiskal tudi slovenska dela J. Juričiča, J. Tulščaka in A. Bohoriča, poleg tega pa še koledarje, prigodne publikacije ter tiske časnikarske narave. Značilnost njegovih tiskov je, da so bili tehtni in dovršeni, zaradi starosti pa spadajo med zelo pomembne redkosti. Zaradi uspešnega delovanja Mandelčeve tiskarne in priprave za natis Dalmatinove Biblije so izvale reakcijo v katoliških krogih, ki so dosegli, da so tiskarno leta 1581 zaprli, Mandelc pa je moral zapustiti Kranjsko deželo. Odšel je na Gradiščansko, kjer je leta 1605 umrl.
Foto: Wikipedia
