Granda: Prvi maj sedaj mnogi praznujejo bolj iskreno kot v času komunizma

13
834

Prvi maj sedaj mnogi praznujejo bolj iskreno kot v času komunizmaApril je eden zabavnejših mesecev v Sloveniji. Začenja se s popularnim 1. aprilom, ko tekmujemo, kdo bo koga bolj »napetnajstil«, konča pa se s prazniki. V postnem času so po številnih župnijah različna predavanja, od povsem verskih do splošno izobraževalnih, tudi iz novejše zgodovine, ki je za mnoge še vedno boleča. Številni verniki se pripravljajo na veliko noč z odpovedjo alkoholnim pijačam, kar za deželo, kjer je vino pomemben vir preživetja, ni najbolj modro. Letos se mu skuša postaviti na čelo državna televizija, ki pa postnega časa ne omenja. Veliko bolje bi bilo, če bi se zavzeli za večjo resnost in odgovornost v javnem in političnem življenju, večjo skrb za pomoči potrebne, večjo ljubezen do lastne države in podobno.

Veliko proslavljajo tudi oni, ki ne poznajo več prazničnega ozadja. Dejstvo je, da k žegnu prinesejo mnogi, ki jih boste med letom zaman pričakovali pri verskih obredih. Kaj bo potem, ko bodo pomrli oni, ki se velike noči spominjajo iz otroštva, sicer pa verskega življenja več ne prakticirajo in njihovi potomci o veri nič ne vedo?

Pristaši srpa in kladiva, častilci Stalinovih brkov so začeli z odporom po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo.

27. april, nekdanji dan OF (Osvobodilne fronte), se po osamosvojitvi imenuje dan odpora proti okupatorju. Mnogi se ob tem nasmihajo. Ne, ker bi podcenjevali odpor proti okupatorju, ampak zato, ker je bilo to veliko narodno čustvo izrabljeno. Odpor nemočne starojugoslovanske vojske je spregledan in zamolčan. Prav tako tudi tistih posameznikov in skupin, ki so se uprli okupatorju pred nastankom OF oziroma mimo nje. Pristaši srpa in kladiva, častilci Stalinovih brkov so začeli z odporom po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo. Dotlej so bili zavezniki.

Dejstvo, da se OF, pravzaprav Protiimperialna fronta ni zgodila 27., ampak 26., ni bistveno. Pomembnejše je, da med ustanovnimi skupinami dejansko ni bilo pravih sokolov, prav tako Edvard Kocbek ni bil zastopnik krščanskih socialistov. Glede kulturnikov ne velja izgubljati besed. Bolj kot vse našteto bi morali ljudje vedeti, da OF ni bila nikakršna koalicija demokratičnih strank, ampak nekakšno ljudsko frontno gibanje komunistov in nergačev iz meščanskega tabora. Mnogi nam namreč hočejo sedaj dopovedati, da so komunisti bili takrat demokrati. da so delovali koalicijsko. Da so predhodniki duha, ki nas je pripeljal do osamosvojitve. O tem, da na njihovi strani ni bilo resnih poizkusov, da bi povezali vse domoljubne elemente, ni diskusije. Še manj o dejstvu, da je bilo bistvo medvojnega medsebojnega pobijanja spor o tem, kakšna bo povojna Jugoslavija.

V Sloveniji ni problem sprava, ampak resnica o dejstvih

Praktično nihče ni dvomil, da bo okupacije enkrat konec, različni pa so bili pogledi na Jugoslavijo. Bo komunistična ali demokratična? Pravih kvizlingov, ki so sprejeli tudi nacistično ideologijo, praktično v Sloveniji ni bilo. O naravi in demokratičnosti OF pa največ pove Dolomitska izjava, s katero so se nekomunistične skupine obvezale, da priznavajo vodilno vlogo komunistom in ne bodo organizirale lastnih odporniških skupin. Boljši poznavalci zgodovine tega dejstva ne potrebujejo, saj so komunisti svoj pravi namen pokazali že poleti leta 1941 z ustanovitvijo Varnostnoobveščevalne službe (VOS), ki je pobijala predvsem konkurente komunistov, okupatorje pa bolj ali manj puščala pri miru. Da o partizanskih političnih komisarjih niti ne govorimo.

Iz vsega povedanega sledi, da v Sloveniji ni problem sprava, ampak resnica o dejstvih. Prvi maj sedaj mnogi praznujejo bolj iskreno kot v času komunizma. Številne družine se odpravijo na piknike in se v krogu prijateljev poveselijo. Nekdaj smo v prazničnih dneh predvsem okopavali vinograde, sadili krompir in betonirali betonske plošče naših današnjih domov. Sedaj je tega manj in tudi počitek je bolj potreben. Številne tovarne delavce še kako izžemajo.

Prvi maj ni sporen in v številnih primerih dobiva, kljub komunističnim zlorabam, pravo vsebino. Prav neverjetno je v Ljubljani, kjer je na uradni proslavi glavni govornik največji nekdanji izkoriščevalec delavcev v trgovinah. Zgodovinarji si samo želimo, da bi kdo privlekel na dan slike, kako so v Trbovljah in verjetno še kje, takrat skupaj korakali komunisti in nacisti. Ljudje, ki se tega še spominjajo, so čedalje bolj redki. Seveda pa bi fotografije povedale veliko več, predvsem pa je večja njihova dokazna vrednost.

Prispevek je bil objavljen v Naši luči, april 2009.

13 KOMENTARJI

  1. Praznik dela naj bo praznik tistih, ki so si kaj ustvarili z delom in poštenjem, ne pa onih, ki so si imetje nagrabili z nasiljem, krajo in prefriganostjo. Naj živi pravi prvi maj!

  2. Spor o tem kakšna bo Jugoslavija po vojni, komunistična ali demokratična!? Torej o kralju ni bilo ne spora ne dvoma. Spajdašeni vsi. In potem naj se čudimo svoji zgodovini?

    • Kako naj vemo, kaj bi bilo s kraljem ?
      Če si je vsak reševal svojo kožo kakor je vedel in znal.
      In nisi vedel če boš jutri še živ.

      • Lahko se sprenevedaš. Toda, prepoved kralju vrnitve v domovino ni bila nikomur sporna. Nihče ni v tem videl ali hotel videti, da je s tem kaj narobe. In tako imamo danes dejstva. Zgodovino pa smo izgubili.

    • Ampak je Tito obljubil Churchilu, da bo demokratična. Obljube ni držal – velika prevara. Avnoj je prepovedal vnitev kralja, ampak ni bil nikakršen legalni in legitimni organ, pa sploh še sklepčen ni bil. Kot ni bil Kočevski proces, Vrhovno sodišče pa dandanes potrdi njegove odločitve kot legalne in legitimne. Res, boljševizem je ena sama velika prevara.

      • Najbrž tudi nihče ni pričakoval, da jo bo držal. Ampak to so stvari, ki gredo potem med “notranje zadeve” držav. V prevodu to pomeni “svojo sramote perite sami”. Zato tujina še danes resno ne obsodi komunizma.
        Tudi avnojska prepoved, če bi bila samo politično razumljena, namesto legalno, bi morala povzročiti val ogorčenja. Pa ni. Še domobranci so “obrnili hrbet” kralju in se bojevali kar sami zase za svoj račun. Vsaj tako je videti in zato tega ne moremo vstaviti v zgodovino.

        • Kdor ni izkusil komunizma, ga ne more razumet. Zato menim, da je karkoli pričakovat od tujine iluzorno.
          Tudi od Eu držav, s katerimi si sedaj delimo deloma skupno usodo.

        • Sicer pa že ime samo pove, za koga so se bojevali domobranci. Branili so svoj dom in se niso ukvarjali z državnimi zadevami.
          Kvečjemu to pomeni, da so bili ogroženi na lastnem domu. Brez da bi kamorkoli šli, brez da bi se komurkoli priključili, brez fa so hoteli vojnp, so bili ogroženi. Hoteli so samo živet in skrbet za svoje družine.
          Pa jim to ni bilo dovoljeno.
          Zakaj ne ?

      • Da nihče ni pričakoval, da bo obljubo držal, dvomim če je to res.
        Niti ne vemo, da so tudi domobranci kralju obrnili hrbet. Ne moremo sklepati kar brez dokazov.
        Sicer jih tudi jaz nimam. Spomnim pa se, da mi je stara mama večkrat govorila o cesarju Francu Jožefu in o času ko smo bili pod Avstrijo.
        Pa tudi kralja Petra je večkrat omenjala. Tako da kot otroku mi ni bilo nikoli jasno, kdo sploh smo. Pa še zdaj mi ni.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite