Protesti so delo skritega scenarija levice

7
Foto: Twitter

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priče, za skupni imenovalec izključevalnost in nestrpnost, pa je treba vendarle ločiti protivladne proteste od protestov proti zdravstvenim ukrepom, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protivladni protesti, splošno znani kot petkovi protesti

Protivladni ali tako imenovani petkovi protesti se niso začeli med opravljanjem izvršilne funkcije vlade, kar kaže najprej poudariti. Protesti so se začeli, še preden je sedanja vlada nastopila mandat oziroma še preden je začela vladati. Druga stvar, ki jo je treba omeniti, pa je, da so bili protivladni protesti najprej spodbujeni z nedržavotvornim in destrukcijskim ravnanjem leve opozicije v parlamentu, nato pa s prenosom njenega ravnanja na ulice oziroma z njeno navzočnostjo in hujskanjem ljudi proti vladi na samih protestih. Tudi z lažmi in manipulativnimi prijemi: od očitkov o domnevni koruptivnosti sedanje vlade pa do zgražanja nad tviti predsednika vlade. V normalno delujočih demokracijah noben tvit, pa če je še tako problematičen, ni, ne more niti ne sme biti povod za ogrožanje demokratičnih ustanov in temeljev demokracije.

Povsem jasno je, da je motiv leve opozicije več čas bil (in je še vedno) izkoristiti domnevno spontane, v resnici pa zrežirane proteste za svoje cilje ali za vrnitev na oblast in ohranitev lastnih in privilegijev njenih podpornikov za vsako ceno.

Foto: Miro Majcen

Pri ravnanju leve opozicije v parlamentu in na protivladnih protestih ne gre za to, da sedanji vladi ni kaj očitati – ji prav gotovo gre: ne sicer glede njene uspešnosti in učinkovitosti na zunanjepolitičnem, gospodarskem, socialnem in drugih področjih, kjer dosega zavidljive rezultate, pač pa glede nepotrebnega zapleta okrog imenovanja evropskih tožilcev in njenih spodrsljajev ter določenih napak pri obvladovanju zdravstvene krize, še zlasti v zvezi z ne dovolj premišljenimi in občasno tudi neživljenjskimi protikoronskimi ukrepi. Te napake vlade zaslužijo kritiko tudi ob upoštevanju dejstva, da je do njih prišlo predvsem v času, ko se je novi koronavirus hitro širil in je bilo zdravje ljudi najbolj ogroženo.

Škandalozna dvojna merila, ki jih uporabljajo osrednji mediji

Foto: Miro Majcen

A četudi je tozadevna kritika vlade upravičena, je zavržno, da leva opozicija in protivladni protestniki omenjene napake vlade uporabljajo kot priročen izgovor za nekaj drugega, povedano drugače: da napake vlade uporabljajo za pogrom proti njej in grožnje v slogu nekdanjih komunistov, ki so svoje nasprotnike postavljali pred vojaška sodišča in jih pošiljali v smrt.

Od izvolitve vlade dalje so pokazali svoj pravi obraz tudi osrednji mediji, saj so skupaj z levo opozicijo problematizirali in problematizirajo prav vsako zakonsko spremembo in vse ukrepe, ki jih predlaga vlada. Prav tako in še bolj škandalozna so tudi dvojna merila, ki jih uporabljajo osrednji mediji.

Naj navedem nekatere najbolj očitne primere uporabe dvojnih meril: med najbolj očitnimi je denimo primer, ko proteste tako imenovanih rumenih jopičev prikazujejo kot nelegitimne in sovražne proteste skrajnih desničarjev, petkove proteste ali proteste levosučnih aktivistov in skrajnih levičarjev pa kot legitimne in nesovražne proteste.

Če namreč primerjam proteste obojih med seboj, je med njimi bistvena razlika, in sicer ta, da na protestih rumenih jopičev – vsaj za zdaj – ni zaznati prevratniških ciljev in zastraševalnih parol, ki se sicer redno pojavljajo na petkovih protestih.

Drugi primer je denimo, ko so nedavni prijavljeni in povsem miroljubni Pohod za življenje prikazali kot nazadnjaški shod proti splavu, neprijavljeni in sovražno ter skrajno vulgarno nastrojeni antipohod pa za nekaj naprednega in sprejemljivega.

Pa poglejmo še najnovejši primer, ko so mediji neprijavljeni marežanski protest s komunističnimi simboli in sovražnim nastopom proti članom ter simpatizerjem SDS-a prikazali kot normalen dogodek, ki ni vreden obsodbe.

Ulična demokracija, namenjena ustvarjanju kaosa in anarhije v družbi

Kolesarji apokalipse so se ustavili tudi na Kolodvorski pred RTV in sporočili njenemu vodstvu, da so njegovo pobudo privzeli, kolesarijo in rušijo oblast.

V demokraciji je povsem legitimno, da ljudje svoje nezadovoljstvo z oblastjo izrazijo, ne le na volitvah, ampak tudi na (miroljubnih) protestih, ni pa normalno niti sprejemljivo, če se na teh protestih pod krinko demokracije – kot se to dogaja v Sloveniji – uporabljajo sovražne parole, grozi drugače mislečim, poziva k smrti določenih politikov in k vseljudski vstaji. Gre za tipično ulično demokracijo, katere namen je ustvarjanje kaosa in anarhije v družbi, cilj tega pa je prevratniški oziroma nasilen prevzem oblasti. Težnje k nasilnemu prevzemu oblasti – pa naj je na oblasti desna ali leva opcija – so v vsaki normalni demokratični državi popolnoma nesprejemljive in bi jih morala sodna oblast že po uradni dolžnosti preganjati, pa jih nikakor in žal ne.

Problematičnost protestov povečuje tudi dejstvo, da so vsi po vrsti neprijavljeni in domnevno brez znanega organizatorja, poleg tega pa so na njih navzoči zamaskirani in nasilni protestniki, ki izzivajo policijo.

Tudi sama struktura protestnikov in njihove zahteve precej povedo: na teh protestih ni videti denimo delavcev in kmetov, pač pa jugonostalgike, častilce komunističnega režima, razne nevladnike in kvazi kulturnike (prisesane na državne jasli), pa tudi anarhiste ali pripadnike skrajne levice (antifovce).

Skrajno bizarne zahteve protestnikov

Eni protestniki so proti vladi zato, da se bodo lahko razmnoževali; drugi so proti vladi zato, da bodo imeli čisto vodo brez nujnih vzdrževalnih posegov; tretji so proti vladi zato, ker naj bi bila koruptivna, čeprav se je korupcija dokazano najbolj razbohotila v času levih vlad, itd.

Vse to nakazuje, da protestniki – tako tisti ob petkih kot tisti na socialnih omrežjih – ne razumejo povsem besed, ki jih vzklikajo, pišejo na transparentih oziroma širijo med ljudmi. Prav tako kaže, da protestnikom (pa tudi marsikateremu mediju, ki o protestih poroča) pojmi, kot so demokracija ali fašizem in podobni, s katerimi neprestano opletajo, niso najbolj jasni. Če namreč ne bi živeli v demokraciji, v kateri veljata svoboda združevanja in svoboda medijev, oziroma če bi živeli v diktaturi, bi bili vsakršni protesti prepovedani in onemogočeni, večinski mediji pa ne bi svobodno kritizirali in napadali vlade ali pa denimo tako prostodušno in lahkotno poročali, kdo in kako je nekemu ministru plačal večerjo. Poleg vsega povedanega je bizarno tudi to, da protestniki vladi očitajo kršenje demokratičnih načel in zahtevajo njen odstop že zato, ker izvaja vladanje na način, s katerim se ne strinjajo.

Zahteve protestnikov po odstopu vlade nimajo zveze z demokracijo, pač pa veliko bolj z otročjim trmarjenjem in še bolj z avtoritarnim razumevanjem stvari.

Protesti proti zdravstvenim ukrepom za preprečevanje širjenja pandemije

Antijanšizem je v Sloveniji pridobil domovinsko pravico.

Uvodoma najprej ugotovitev, da se protesti zaradi preprečevanja širjenja pandemije ne dogajajo le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Med omenjenimi protesti v Sloveniji in drugod po Evropi pa obstaja bistvena razlika, in sicer ta, da ima izvajanje protikoronskih ukrepov v drugih državah enotno podporo politike, v Sloveniji pa ni tako. Še več: leva opozicija vsak protikoronski ukrep vlade postavlja pod vprašaj, mu nasprotuje in svoje nestrinjanje prenaša na ulice.

Ponavlja se torej vzorec, ki ga vidimo tudi na protivladnih protestih. Tako kot je to primer na slednjih, se tudi protesti proti zdravstvenim ukrepom dogajajo z odkrito podporo osrednjih medijev, ki s svojimi pretkanimi oziroma dvoumnimi sporočili – vključno s tistimi, ki promovirajo alternativna dejstva o covidu – generirajo zmedo in nezaupanje pri ljudeh, kot tudi njihovo upiranje ukrepom proti širjenju covida. Namesto da bi omenjeni mediji pomirjali ljudi in jih spodbujali k upoštevanju zdravstvene in druge stroke ter k doslednemu izvajanju zaščitnih ukrepov, ustvarjajo dvome pri ljudeh in jih s tem odvračajo od upoštevanja ukrepov. Vse to kaže, da v času zdravstvene krize večinski mediji na čelu z RTV Slovenija ne upravičujejo niti ne razumejo dobro svoje vloge, poslanstva in odgovornosti, vsaj ne na način, kot bi se to v kriznih razmerah od njih pričakovalo.

Nerazumevanje vloge in poslanstva se je s strani osrednjih medijev pokazalo še zlasti v primeru (ne)nošenja mask in (ne)izpolnjevanja pogojev PCT, ko so omenjeni mediji tako prvi kot drugi ukrep prikazovali kot represijo vlade nad ljudmi. Predvsem javni medij bi se moral zavedati svojega poslanstva vsaj toliko, da bi kdaj zagovarjali, ne pa samo kritizirali protikoronske ukrepe vlade, še zlasti tiste, ki dokazano in učinkovito pripomorejo k zajezitvi širjenja koronavirusa.

Protesti so delo skritega scenarija levice in njenih podpornikov, ki izkoriščajo oziroma zlorabljajo splošno nezadovoljstvo in stisko ljudi za svoje cilje ter interese

A naj se povrnem k protestom proti ukrepom. Če imajo protivladni protesti profilirano politično agendo, je ta na teh protestih sicer nekoliko zabrisana, a še vedno prepoznavna. Na videz gre na teh protestih za državljansko nepokorščino proti ukrepom za preprečevanje širjenja pandemije, v resnici pa gre za skrit scenarij levice in njenih podpornikov, ki izkoriščajo oziroma zlorabljajo splošno nezadovoljstvo in stisko ljudi za svoje cilje ter interese.

Protesti v Ljubljani Foto: Twitter

Ti protestniki sicer ne vidijo manipulativne agende levih sil, ker so med njimi mnogi, ki »trdijo, da jih politika ne zanima, hkrati pa nasprotujejo ukrepom politike in protestirajo v imenu svoje svobode, ki je ne vidijo ali nočejo videti v kontekstu globalne epidemiološke situacije, ki ni za nikogar prijetna«. Da so ti protestniki pod vplivom leve politike oziroma protivladno nastrojeni, dokazujejo tudi izjave nekaterih izmed njih, v katerih je prepoznati levičarsko logiko destrukcije tistega, kar ni naše. Protestniki proti zdravstvenim ukrepom namreč trdijo, da imajo pravico in mandat, da si prilastijo »tisto, kar jim po njihovem prepričanju pripada«. S tega zornega kota precej spominjajo na Trumpove privržence in njihov vdor v ameriški kongres.

Pomenljiv je tudi profil teh protestnikov. Je zlahka ugotovljiv, saj ga izdaja oziroma izkazuje njihovo govorjenje in obnašanje. Na protestih so resda tudi ljudje z različnimi vrstami stiske zaradi epidemije in protikoronskih ukrepov, a prevladujejo protivladni protestniki, neprilagojeni razvajenci in sebičneži, ki vidijo samo sebe, ni jim pa mar za dobrobit države in drugih državljanov.

Protestniki proti zdravstvenim ukrepom živijo na nekem drugem planetu, kjer epidemije ni

Izjava nekega protestnika, češ da mu je svoboda pomembnejša od zdravja, je tudi svojevrstni dokaz njegovega miselnega absurda. Kaj namreč človeku pomeni ali pomaga svoboda, če denimo hudo zboli in celo umre – objektivno gledano, popolnoma nič.

Večini, ki jim v koronačasu uspeva ohranjati zdrav razum, je nedojemljivo, s kakšno lahkoto ti protestniki ne verjamejo znanosti in zdravstveni stroki kot tudi ne v obstoj in nevarnost koronavirusa, v smiselnost nošenja zaščitnih mask in drugih zaščitnih ukrepov, v učinkovitost cepiv itd., po drugi strani pa naivno in fanatično verjamejo v zarotniške in ezoterične teorije, predvsem pa raznim šarlatanom in samooklicanim strokovnjakom s spletnih forumov in raznih skupin na Facebooku; še bolj nedojemljivo pa je to, da svoje prepričanje tako trmasto zagovarjajo, da jih prav nihče ne more prepričati o nasprotnem. Protestniki proti zaščitnim ukrepom dajejo skratka vtis, kot da živijo na nekem drugem planetu, kjer epidemije ni.

Osrednji mediji ustvarili raznorazne čordiće in stevanoviće ter naredili iz njih anticepilske junake

Ker je med protestniki tudi veliko anticepilcev – zanimivo je, da so med njimi ljudje različnih političnih prepričanj in nazorskih opredelitev – še kakšna misel o njih. Da je sprejemljiva zadržanost glede cepljenja prerasla v anticepilsko histerijo, sta delno krivi tudi vlada, ki ni imela (niti še sedaj nima) ustrezne in zlasti jasne cepilne strategije, kot tudi zdravstvena stroka, ki pri podajanju argumentov za cepljenje ni (bila) vedno prepričljiva, a največji del krivde zanjo je treba vendarle in znova pripisati prav osrednjim medijem, ki so s svojim neodgovornim informiranjem oziroma poročanjem povzročili dodatno nejevoljo in odpor ljudi proti cepljenju, pa tudi – in kar je še najbolj problematično ­– ustvarili raznorazne čordiće in stevanoviće ter naredili iz njih anticepilske junake.

Vsesplošni anticepilski histeriji se čudijo mnogi znani Slovenci. Med njimi je veliko takih, ki javno ugotavljajo – če jih nekako povzamem –, da so do sedaj mislili, da anticepilci pripadajo neki obrobni sekti, da pa zdaj zgroženo ugotavljajo, da je anticepilno nastrojenih malodane “polovica” Slovencev in da so med njimi tudi njihovi prijatelji, kolegi in znanci. Sicer pa in resnici na ljubo anticepilna naravnanost sploh ni ali ne bi bila sporna (cepljenje ali ne, je dejansko stvar vsakega posameznika), če bi anticepilci povsod upoštevali in dosledno izvajali osnovne protikoronske ukrepe.

Tožilstvo in sodstvo, še posebej pa Ustavno sodišče z nenavadnimi odločitvami še dodatno spodbudilo proteste

Da se bodo sprva miroljubni protesti proti zdravstvenim ukrepom kaj hitro sprevrgli v nasilne oziroma da bo slej ko prej prišlo nasilnega obračuna med protestniki in policijo, skratka do tistega, kar se je tudi dejansko zgodilo in to prav na dan začetka vrha EU-Zahodni Balkan na Brdu, ni nikakršno presenečenje. Po nasilnem protestu je vsaka beseda ali pametovanje o prekomerni uporabi represivnih sredstev s stani policije povsem odveč, saj je jasno, da je spričo očitnega in množičnega kršenja zakonskih predpisov ter protikoronskih ukrepov policija enostavno morala in bila dolžna storiti to, kar je naredila.

Precejšni del krivde, da prihaja do nasilnih protestov, nosi tudi tožilstvo in sodstvo, še posebej pa Ustavno sodišče, ki predhodne proteste ni pravočasno in ustrezno zamejilo, ampak jih je s svojimi čudnimi in nenavadnimi odločitvami še dodatno spodbudilo. Je pa v zvezi z omenjenim protestom vsekakor zanimivo, da tuji mediji, ki so sicer veliko poročali o vsebini pogovorov evropskega vrha na Brdu, o protestu niso veliko poročali, ampak so ga omenili le mimogrede in kot nekaj obrobnega (zgolj kot še en protest nasprotnikov protikoronskih ukrepov, ki so ob vrhu EZ želeli mednarodno pozornost). Kaj bodo protivladni in anticovid protesti še prinesli, bo pokazal čas, je pa upati, da bo vendarle prevladal razum, še preden bi prišlo do česa hujšega.

7 KOMENTARJI

  1. Z veliko večino članka se strinjam, razen z odstavkom proti koncu, ki pavšalno vladi in medicinski stroki deli očitke glede cepljenja. To je vendar nova virusna bolezen, sele leto in pol je med nami. V bistvu je velik dosežek, da so o njej ve, kar se ve in lahko ukrepa s serijo različnih ukrepov, kolikor učinkovito se lahko. Pri tem pa se vseskozi raziskuje in se sproti uci.

    Boj se ljudi, ki se predstavljajo, da vse vedo. Ker so goljufi in bleferji. Vsekakor pa je racionalno zaupati stroki, univerzalni in globalni, ki ve več in mnogo bolje od kogarkoli drugega. Cepiva niso absolutno orožje proti epidemiji, so pa najmočnejše orožje, ki je na voljo. Avtor nima prav, ko pravi, da je utemeljena skepsa in proticepilski odnos velikega dela prebivalstva in da je krivda na stroki in oblasteh, če jih niso prepričali.

    Ne drzi. Slovenska vlada in slovenska medicinska stroka so na mnogih mestih in jasno povedali ljudem, naj se cepijo in zakaj je to nujno za njih, za odnos do bližnjih in za družbo kot celoto. Z zgledom takojšnjega cepljenja in sicer z manj varnim in učinkovitim cepivom ( Astra Zeneca in ne Pfizer) so jim dali zgled.

    Za svojo trdovratno vztrajanje v neumnosti in neupostevanju stroke in avtoritete institucij so ljudje krivi sami. Se vec, vsi ostali, ki smo se cepili, mnogi ob prvi priliki, smo njihovi talci. Le na Balkanu in v Rusiji od celotne Evrope je tak visok delež proticepilcev, od Skandinavije na severu do Portugalske in Irske na zahodu do Malte na jugu se cepijo skoraj vsi. Ocitno je Slovenija “uspesno” balkanizirana tudi v tem pogledu.

    Slovenija je ob obupnih številkah, ki kažejo na vnovično ekstremno divjanje se kako nevarnega virusa covid19 med naso populacijo ocitno tik pred novim lockdownom. Povsem nepotrebnim. Imamo na voljo cepiva, ki so vsaj 1000 krat manj nevarna od same bolezni. Intenca in analiza članka je dobra razen v njem prisotne potuhe epidemiji anticepilstva in individualisticne brezbrižnosti.

  2. Vsi drugi so krivi, le naša nesposobna vlada ne.

    Vlada z odloki in se niti ne trudi doseči konsenza s politiko.

    Sicer pa – zaprti smo bili najdlje, pa ni nič pomagali. Krivi so bili seveda tisti, ki so bili zaprti v mahurčkih in se družili po garažah.

    PCT – ne deluje – okužbe so začele upadati pred totalitarnimi ukrepi, potem so se pa dvignile – strah in stres in depresija sta nevarna.

    • Z ljudmi kot je Alojz, ki ne znajo ali nočejo logično razmišljati ali pa iz nekih motivov namerno zavajajo, je težko diskutirati. Vsi omejevali ukrepi, ki jih je sprejemala v zvezi epidemijo od prvega dne nastopa Janševa vlada so bili predlagani oz podprti s strani vrhov slovenske in svetovne stroke, na podlagi dotedanjih spoznanj. V vseh državah podobni. Slovenija je bila nekje na sredini lestvice držav po strogosti omejevalnih ukrepov, nikakor med strozjimi. Namen vseh ukrepov je bil globoko humanitaren in eticen, z zmanjševanjem širjenja nevarnega novega virusa varovati zdravje in zivljenja ljudi in omogočanje zdravstvenemu sistemu, da bo vsaj približno zmogel naval težkih bolnikov in da bojo ljudje, kritično bolni, sploh lahko dobili oskrbo.

      Na robu zmogljivosti je kljub omejevalnim ukrepom pred enim letom deloval zdravstveni sistem, mnogim drugim bolnikom je bila boleče odložena manj nujna oskrba itd. Brez omejevalnih ukrepov, če bi se npr. naenkrat, v enem mesecu okužilo s covid19 recimo polovica prebivalstva, namesto nekaj procentov, bi Slovenija doživela popoln zdravstveni in vsakrsni kolaps. Ne le bolnice, nic ne bi delovalo. Ljudje bi mnozicno umirali, zaradi covida in zaradi drugih bolezni, pozabljeni in neoskrbljeni v 10.000 ih. Katastrofa bi se dogajala med nami. Kako morejo biti ljudje tako neumni in neodgovorni, da tega ne razumejo in da ob vsaki maskici na obrazu ali vatki v nosu blejajo o neznosnem totalitarizmu, o represiji, o fašistih na oblasti in podobnem agresivnim slaboumju?!

      Vsi ukrepi so zato bili utemeljeni in so sli v pravi smeri: zmanjševanje socialnih stikov, varnostna razdalja, obrazne maske, aplikacija Ostani zdrav, testiranja na covid in tudi PCT s poudarkom na covid cepljenje. PCT je v nekritičnih razmerah se sprejemljiva alternativa popolnemu zapiranju dejavnosti. Lani to se ni bilo možno in smo imeli vecmesecne lockdowne. Zdaj se stevilkami po 2000 novo odkritih okuženih dnevno in okoli 30% pozitivnost testov ter polnjenju bolnisnic hitro bližamo razmeram, ko nic drugega kot vnovičen lockdown ne bo več opcija.

      Vlada ni kriva za neodgovorno in lahkomiselno nagajanje opozicije, mnogih v medijih, sodstvu, informacijske pooblaščenke itd. Vlada ni kriva, če znaten del prebivalstva vztraja v iracionalnem in protiznanstvenem zavračanje cepljenja. Vsi našteti so za svojo nezrelo, neodgovorno in nesocialno držo, za katero plačujemo vsi kot družba in narod, krivi sami.

      • Uf, gospod Igor, ste pa navalili na mojega soimenjaka. Komentator alojz nisem jaz; se mu boste opravičili za to zamenjavo?

        Sicer pa mene poznate, res se je z menoj težko pogovarjati, ker navajam samo mnenja strokovnjakov svetovne špice, kot je npr. tale:

        Skupina mednarodnih odvetnikov in medicinskih strokovnjakov pod vodstvom nemškega odvetnika dr. Reinerja Fuellmicha je začela sodni postopek proti CDC, WHO in skupini/kliki DAVOS zaradi zločinov proti človeštvu. Vse obtožnice temeljijo na neveljavnih PCR testih, s katerimi so vse države po svetu pridobivale lažno pozitivne rezultate, da bi lahko gradile to lažnivo zgodbo. PCR test ni bil nikdar oblikovan za ugotavljanje patogenov in je nad 35 ciklov popolnoma napačen. Države so opravljale testiranja od 37 do 45 ciklov! Tako so imeli v navodilih proizvajalci teh testov, ki pa jih nadzira CDC. Zanimivo, da je CDC za testiranje precepljenih ukazal le 28 ciklov! CDC zdaj priznava, da je vse nad 28 cikli nezanesljivo in daje okoli 90 odstotkov rezultatov napačnih.

        😉

    • “vlada z odloki”
      Ja kako pa naj, brihtna buča? Smešno. Vse vlade tega sveta vladajo z odloki. To je idiotska mantra kikiriki koalicije, da se to ne sme.
      Btw, morda nisi vedel, da zakone sprejemajo parlamenti. Vendar, četudi parlament sprejme na stotine zakonov, jih vlada upošteva edino tako, da izdaja odloke, in nič drugače.

  3. Protestirajo proti trenutni vladi, ne protestirajo pa proti Šarcu, ki enostavno ni bil sposoben voditi vlade in je odstopil. Predvsem pa ne protestirajo proti tistim, ki so Šarca nastavili. Tako nekako gre časovnica, ki je privedla do te vlade. Slavni režiser =0 bi to moral vedeti.

  4. Z odnosom do pandemije, smo Slovenci dokazali, da smo lahko danes najboljši v Evropi, jutri pa najslabši.

    V prvem valu pandemije smo bili najboljši v Evropi , saj smo vsi spoštovali protikoronske ukrepe, ki so bili strogi. Tudi levica, ker se še ni organizirala, da bi delovala proti vladnim protikoronskim ukrepom.

    Ker pa se je levica po prvem valu organizirala proti vladnim protikoronskin ukrepom, smo postali najslabši v Evropi.

    To je primer, ki ga lahko upoštevamo za druga področja javnega življenja v Sloveniji.

    Slovenci smo neverjetno sposobni. Pogojena pa je naša sposobnost od tega, kam nas mediji in politika usmerijo.

Comments are closed.