PREJELI SMO. Naslov se na prvi pogled zdi oster, ko pa pogledamo na dogajanja tudi s stališča posledic, do katerih lahko pripeljejo t.i. »vstaje«, so zadeve zelo resne. Člani skupine katoliških izobražencev v Mariboru želimo s tem v zvezi opozoriti na nekatera dejstva, ki vzbujajo skrb. Priča smo namreč novim oblikam javnega delovanja, ki, žal, ne rešuje stvarnih problemov ljudi in družbe, ampak jih le zaostruje in usmerja v nezakonite in anarhistične, totalitarne družbene dinamike.
Pred očmi imamo namreč dogajanja v Mariboru, Ljubljani in v drugih slovenskih mestih. Po slovenski ustavi ima vsak državljan pravico kritizirati in budno spremljati delovanje javnih ustanov in izvoljenih oseb ali ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni. Ustava zagotavlja javno izražanje nezadovoljstva, vendar na miren način, kar pomeni, da javni shodi in protesti, kot zaostreni izrazi razpoloženja ljudstva, potekajo ob upoštevanju demokratičnega sistema in veljavnega pravnega reda. Javno izražanje nezadovoljstva in opozarjanje na krivice in nepravilnosti je v demokraciji namenjeno vodstvom političnih strank, zakonodajnim telesom in vladi ter njenim ključnim ustanovam. Tu smo na ravni političnih sporočil ljudi politikom in političnemu sistemu. Ob tem želimo tudi povedati, da je za nezadovoljstvo ljudi, ki smo mu priča, v veliki meri krivo tudi neučinkovito in počasno delovanje našega pravosodnega sistema, ki vzbuja upravičen vtis, da ne odpravlja obstoječih krivic, ne preganja ljudi, ki so odgovorni za izginotje velikega dela narodnega bogastva, …. Ne moremo se zadovoljiti z dejstvom, da so naša sodišča do danes na prvi stopnji obsodila le enega tajkuna, medtem ko je glavnina nekaznovanih dejanj na ravni suma ali na začetku preiskovalnih postopkov.
V tem tudi vidimo ključni razlog za proteste, ki so se začeli v Mariboru. Proti županu je bilo sproženo dvanajst obtožnic, od katerih še ni niti ena doživela sodnega epiloga. Dejstvo je, da je te obtožbe nemalokrat pospremljala velika medijska pozornost in prikazala kot dokončno pravno dejstvo po vzoru ljudskih sodišč; kot se je to dogajalo v »ljudskih demokracijah«. V demokratični ureditvi, kakršno smo vzpostavili v Sloveniji po vzoru držav z dolgo demokratično tradicijo, velja, da je obtoženi nedolžen, dokler ni dokazano in s pravnomočno sodbo odločeno drugače. To načelo je neodtujljiva pravica slehernega državljana te države, ki vključuje tudi predpostavko, da se sodni postopki zaključijo v razumnih rokih. Nič od tega se ni zgodilo, zato je bila zgodba z radarji samo kaplja čez rob, ki je razgrnila številne socialne stiske ljudi v Mariboru in pokazala resnično nezadovoljstvo v ljudeh. Žal se je ob zakonitem izražanju ogorčenja pojavilo tudi nasilje neodgovornih skupin, katerih resnični nameni in cilji nakazujejo nezakonite in anarhistične, totalitarne družbene dinamike, kot smo zapisali v prvem odstavku. Zato je bil poseg policije ne samo potreben, temveč tudi zakonit.
V čem je torej razlog za zgornji naslov in našo zaskrbljenost, ki jo delimo z večino državljanov, ki jim je Slovenija ljuba in neprecenljiva vrednota? V tem, da ob izražanju upravičenih zahtev, naravnost vsiljivo prihaja na površje dejanski namen »režiserjev« iz ozadja, ki želijo z nasiljem ustvariti kaos in z dogajanjem ulice, zamajati temelje demokratične ureditve države. Ni namreč mogoče brez zaskrbljenosti mimo zahtev po odstopu vlade, poslancev, županov, itd., ki so bili izvoljeni na demokratičnih volitvah, pod gesli »gotof si (ste)« in »fertik si (ste)«, »vsi ste lopovi«, ipd. Da ne omenjamo pogubnih referendumov, ki v okoliščinah, ko je potrebno hitro in učinkovito ukrepati, hromijo državo in jo peljejo v brezizhodni položaj. Dejstvo, da lahko z 2.500 podpisi dosežeš zbiranje podpisov za referendum in s tem ustaviš izvajanje v parlamentu sprejetega zakona, ni samo slovenski »unikum«, temveč je v teh razmerah naravnost grozljivo in samoubijalsko. Verjeten končni rezultat takšnih konspirativnih, nerazumnih in neodgovornih ravnanj je povzročiti kaos in v končni posledici postaviti pod vprašaj obstoj države in njene suverenosti. Na udaru je naša skupna in edina domovina, ki smo jo ustvarili z odločno držo, z veliko plebiscitarno večino in z Božjo pomočjo. O tem smo trdno prepričani, saj je bilo rojstvo Republike Slovenije čudežni dogodek, če upoštevamo zgodovinske delitve, ki smo jih v tistih usodnih mesecih presegli.
»Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati.« (Mr 3, 20-30). To imamo v mislih, ko se obračamo na vse državljane Republike Slovenije s pozivom, da tudi v teh izjemno težkih trenutkih stopimo skupaj in podpremo demokratične ustanove naše države, da odgovorno opravijo svoje poslanstvo. Upamo, da so najbolj odgovorni nosilci funkcij v vseh treh vejah oblasti ter politične stranke vladajoče koalicije in opozicije razumeli pozitivna sporočila protestov in da, bodo ob ukrepih za izhod iz krize, naredili vse kar je potrebno za hitro in učinkovito odpravo pomanjkljivosti v zakonodaji in delovanju institucij na vseh ravneh. Pričakujemo tudi, da bodo ob tem kar se da učinkovito zaščitili najbolj revne in ogrožene, ki jih je kriza še posebej prizadela. Ta premislek in takšno ravnanje smo dolžni sebi in še zlasti našim otrokom in vnukom.
Naj zaključimo s še kako veljavno trditvijo, da je namreč »parlamentarna demokracija daleč najboljša od slabih možnosti«. To velja tudi za parlamentarno demokracijo, ki smo jo vzpostavili v Sloveniji. Ob vseh svojih pomanjkljivostih in slabostih, je nepogrešljiva podlaga in hkrati pogoj za nadaljnji gospodarski, družbeni in kulturni razvoj države in naroda. Ne dovolimo, da vse to kar danes že smo in imamo s t.i. »vstajami« ogrozimo ali zapravimo. Režiserji protestov in referendumov se morajo zavedati, da prevzemajo težko zgodovinsko odgovornost, ko z nerazumnimi pozivi po odstopih legitimno izvoljenih članov vlade, poslancev … ter z zavajanjem o nekem »novem sistemu« in »novih ekipah«, ki da bodo učinkovito nadomestile odstopljene, izrabljajo stisko ljudi za uresničitev nejasnih in utopičnih ciljev. Nahajamo se v zelo nevarnih vodah, zato je potrebno ohraniti mirno kri in zdrav razum.
Maribor, 16. december 2012
Skupina katoliških izobražencev v Mariboru
