Prosimo, ne nam kratiti pravic

9

Pred časom je Laris Gaiser, po mnenju nekaterih bodoča zvezda na slovenskem političnem nebu, prosil poslance Prosim, omejujte mi pravice. S tem je hotel povedati, da podpira s strani strank predlagano dejansko ukinitev referenduma. To svoje stališče je nekaj dni kasneje še zaostril na javni predstavitvi mnenj v Državnem zboru, ko je zahteval, da bi morali namesto 40.000 podpisov za referendum v ustavi določiti, da lahko referendum skliče najmanj 80.000 ljudi, referendum pa bi veljal, če bi se ga udeležilo najmanj 50% upravičencev. S temi stališči je ta jezični dohtar postal največji deklarirani protidemokrat v Sloveniji v moderni zgodovini. Je pa treba priznati dr. Gaiserju, da je v svojih argumentacijah vsaj dosleden, za razliko od politikov, ki se v pojasnjevanju svojih stališč na to temo večinoma sprenevedajo.

Ko je Laris Gaiser prosil, naj mu omejujejo pravice, se je obregnil ob stavek v izjavi za javnost Civilne iniciative za družino in pravice otrok: »Dogovarjanje in iskanje širokega družbenega soglasja je še posebno v času krize nujno potrebno, zato pregrobo omejevanje in izničevanje neposrednega odločanja ljudi na referendumu ni modro.« Po njegovem mnenju ni pomembno, kaj si ljudje mislijo, saj obstajajo v Državnem zboru očitno razsvetljeni poslanci, ki vedo, kaj je za vse nas najboljše in jim verjame, da bodo prav to tudi naredili. Sedaj pa se vprašajmo, ali so res tako zaupanja vredni ti naši poslanci in vlade. Zakaj smo danes tam, kjer smo, če so (bili) tako dobri? Ali niso dokazali prav nasprotno, da namreč veliko bolj kot za skupno dobro skrbijo zase, za svoje sorodnike in prijatelje? Da ne govorim o poslancih, ki so na dvomljiv način prišli do spričeval, goljufajo svoje stranke… Res je težko razumeti argumente, na podlagi katerih bi poslancem in politiki z dejansko ukinitvijo referenduma dali v roke še večjo moč kot jo imajo sedaj.  S tem bi samo še zmanjševali njihovo že tako majhno pripravljenost na dialog.

Npr.: danes se bo v Državnem zboru nadaljevala obravnava pokojninske reforme. Se pravi o enem od zakonov, o katerem  referenduma ne bi smelo biti. Sicer mi ni jasno, zakaj o tem zakonu referenduma ne bi smelo biti, če smo ga vendar že imeli. Ne samo, da je prav, da imamo lahko referendum o tem zakonu, to dejstvo je zelo blagodejno in koristno. Če o tem zakonu ne bi smelo biti referenduma,  bi se vlada bistveno manj ali pa celo nič ne usklajevala s socialnimi partnerji in civilno družbo. Sprejet bi bil zakon, s katerim se ljudje skoraj gotovo ne bi strinjali. Politični nasprotniki vlade bi začutili svojo priložnost, nezadovoljni ljudje bi šli množično na ulice, lahko bi izbruhnili hudi nemiri.  Kaj sledi, lahko vsak dan gledamo po televiziji. Ali to hočemo? Ali ni bolje, da vlada ve, da se mora pogovarjati in narediti tak zakon, s katerim se bodo strinjali tisti, ki so sposobni organizirati referendum ali pa takega, da bo na referendumu potrjen? To sicer vzame nekaj časa, ampak glede na to, da smo očitno izgubili že 20 let, je čisto vseeno, če smo si vzeli ali si še vzamemo kakšen mesec.

V pogovorih, kako izboljšati pokojninsko reformo, sodelujejo tudi družinske organizacije Družinska pobuda in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Ob tej priložnosti izrekam veliko spoštovanje Tomažu Meršetu, predsedniku Družinske pobude, ki s svojim odličnim strokovnim znanjem in  izkušnjami v pogovorih s predstavniki oblasti izjemno argumentirano in preudarno zagovarja pravice in interese družin. V pogovorih z ministrom Vizjakom smo že uspeli doseči nekatere pomembne izboljšave, vendar pa še nekatera pomembna vprašanja tudi v zadnjem predlogu niso zadovoljivo rešena, tako da nas čaka še kar nekaj dela. Če ne bi bilo take referendumske ureditve kot jo imamo, je veliko vprašanje, če bi se minister in poslanci sploh hoteli pogovarjati, tako pa bi bila pokojninska reforma veliko slabša za družine, mame in očete, kot bo sedaj.

Danes bi bil  star 147 let dr. Janez Evangelist Krek, oče slovenske demokracije in vzornik! Bog nam daj takih mož tudi danes.

Foto: Radio Ognjišče


9 KOMENTARJI

  1. Fino je imeti demokracijo, zahteva pa to v narodu nekaj občutka za skupno zmago.
    Sicer se pač stvar izrodi in vpijoče gluhe skupine dospejo sem, kjer smo.

    Vsaj jaz sem tak, da bi imel zelo slab občutek, če bi za svojo skupino zahteval neke bonitete, za izpolnjevanje katerih bi vsem drugim jemal iz žepa. V tej skupini, če je v njej dovolj mase, naj zaživi notranji sistem prerazporejanja sredstev, ki za svoje člane dviga pravičnost za stopnjo višje (Anin sklad je recimo prava pot).

    Referendumske skupine praviloma nimajo prida občutka za celoto (“jaz sem učitelj, vedno bom delal v javnem šolstvu, kjer želim imeti brezprizivno plačo, ki mi jo boste vsi plačevali ne glede na to, koliko vi sami imate (sploh pa ne glede na to, koliko otroke naučim)”).

    Ta družinska iniciativa je pri tem izjemna in boljša, ker vsaj doslej s svojimi zahtevami ni lezla v blagajno, ampak se je borila za načela.
    Zdaj se je kot kaže tudi sama pričela postavljati v vrsto in zahtevati ‘pravice’.

    Morda med pogajanji z vlado ta iniciativa tudi pove, od kod naj se vzame, a dobro bi bilo, da bi to navedla tudi v članku.

    Vizjak se mi zdi, da počepa pred vsemi in konec bo natanko takšen, kakršen iz počepa lahko pride.

    • Komentator ‘dmnkf’ bi pa res lahko pojasnil, kakšne “pravice” zase zahteva ta družinska iniciativa? Saj ni treba, da se z njo strinjamo, pa vendar, če od nje nekdo terja pojasnila, od kje naj se vzame, naj bo dosleden in pove, v katero vrsto se je obtoženec postavil?! Ali pa niste morda le še en izmed klasičnih navijačev – sem za vlado, sem proti vladi – ne glede na to, kakšne neumnosti in/ali pametne rešitve, ta predlaga?

      • Ne vem, kakšne pravice zahteva, to bo ona pojasnila.
        Zgolj sklepal sem, da jih zahteva, in sicer na osnovi tega, da še niso povsem zadovoljni z Vizjakom, ta pa – kot vemo – ne piše kakšnega zakona o vrednotah, ampak pokojninskega, ki pa je predvsem denarno vprašanje: kdo bo dajal, kdo dobival.

        Če sem klasičen navijač te vlade, lahko preverite tako, da zguglate ‘dmnkf časnik’, pa prečitate nekaj zadetkov;)

        Da vam morda prišparam:
        navijam za to, da zapremo proračunske škarje (odhodki – prihodki).
        Pri tem podpiram pravzaprav vsa sredstva – najprej manjšanje porabe (zaposleni, plače, regresi, malica, potni stroški…), nato tudi višanje davkov.
        Podobno bi rekel za Borutovo vlado tedaj ali Zoranovo zdaj, če bi jih predlagala. Menim, da se načini ukrepanja niti ne morejo prida razlikovati glede na pol – če ti doma zmanjkuje denarja 25. v mesecu, potem starši (levi ali desni) pač otrokom ne kupujejo iPhona.
        In tu smo – še sorazmerno dobro živimo, za gadgete pa pač nimamo več, ma noben ne bo umrl zaradi tega.

        Zapiranje škarij dojemam povsem tehnično, kot preprosto naravno nujo in normalnost.

        Ko to spravimo vsaj na nulo, potem mi šele postanejo spet pomembne ideologije (pri meni npr. nekaj med klasičnim liberalizmom in konzervativnostjo).

  2. Kot sicer odločen zagovornik nujnosti reform (in na referendumu nameravam obkrožiti za),se popolnoma strinjam z mnenjem Aleša Primca, da je omejevanje demokracije popolnoma nedopustno! Morda je še dopustno umakniti možnost,da referendum skliče 30 poslancev, dvigovanje praga nad 40.000 podpisov (pomislite, da je to število prebivalcev tretjega največjega slovenskega mesta) in omejevanje uspeha referenduma s kvotami, bi pomenila korak nazaj pred leto 1990. Zato tudi ne razumem kratkovidnosti razmišljanja g. Gaiserja, saj je prav Panevropa eno najstarejših gibanj, ki se zavzema za svobodo in demokratične možnosti slehernega posameznika.

  3. Politika je zadnjih 20 let državo izropala. Še huje bo v teh časih, ko Evropske “trojke” pritiskajo in nas bodo še bolj. In če referendum omejijo bodo politiki še bolj naduti, brez dialoga s civilno družbo in zainteresirano javnostjo sprejemali še slabše zakone. Laris Gaiser razmišlja protidemokratično, saj omejevanje referenduma ni demokratično. Kvorum ne sodi samo v referendume. Naj bo kvorum za vse volitve ali nobene volitve in tudi ne za referendum.
    Čestitke Družinski pobudi in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, da se zavzemajo za družino tudi pri pokojninski reformi. Če politika nebo upoštevala ljudi in zainteresirane javnosti in ne bo v dialogu pri reformah, in sprejemanju zakonov, pri tem pa bi se še omejevalo referendum, bo ljudem prekipelo in politiki bodo nosili odgovornost za nezadovoljstvo ljudi, kot je eskadriralo denimo včeraj v Mariboru z gotof je.
    Potem bo gotovo tudi s to neodgovorno politiko na južni strani Alp, ker je skrajni čas, da se že zgodi.

  4. “Sleherni ljudski odposlanec bi se moral na pamet naučiti latinski izrek ‘lex plus laudatur, quando ratione probatur’ zakon je deležen večje hvale, kadar ga odobrava razum.” (Marko Pavliha, 20. 10. 2012; http://www.delo.si/arhiv/le-najvecji-modreci-in-najvecji-bedaki-se-nikoli-ne-spreminjajo.html)
    Menim, da korelacija med aroganco/spravljivostjo elit(e) pri pisanju zakonov in manjšo/večjo “grožnjo” ljudskega glasu ni premosorazmerna. Večji problem vidim v eliti, ki to ni. To sicer mimogrede omenite – spričevala … – po mojem pa je ravno to osredno vprašanje. Referendumska ureditev pa zgolj delni, nikakor ne enoznačen, odgovor.
    (Za ilustracijo: pavšalno sklepanje nas privede do absurda; ljudstvo je izvolilo slabe odposlance. To je eklatanten primer, da ljudstvo nima vedno prav, torej mu je treba omejiti volilno/referendumsko pravico.)

  5. Čestitke g. Alešu Primcu za pogum, da vedno in povsod zagovarja pravice in interese družin. Več bo takih pogumnežev hitreje se bo kaj premaknilo na bolje v naši domovini, zato sodelujmo, da bomo zmagali SKUPAJ!

  6. VZORNIK!? Kdo nam je danes lahko vzornik? Prav gotovo je to lahko g. Primc, ki se bori za družino. Velikokrat je že dokazal, da se marsikaj da narediti, če stopimo skupaj, kajti samo SKUPAJ ZMAGUJEMO. In še nekaj, njegovo delo temelji na pravičnosti, zato bi bilo dobro, da bi pravičnost zmagala tudi tokrat. Ja, PRAVIČNOST in SVOBODA – KO GRE ZA DRUŽINO IN ZA REFERENDUM!

  7. Končno spet zanimivo branje! Polnoma se strinjam z vsem kar je napisal g. Primc. Če bi bilo več takoh BORCEV nas ne sme biti strah prihodnosti! Zato se podprimo in spet nekaj SKUPAJ DOBREGA ZA DRUŽINO IN NAROD NAREDIMO!

Comments are closed.