Prosim za vrtanje po zobeh

14

Tolk mam tok damSposoditi smo si znali in zapraviti tudi. Predvsem – malo posplošujem – za potrošnjo in ne za kaj pametnega. Namesto, da bi denar vložili v perspektivna podjetja, ki bi ljudem zagotavljala delo in zaslužek, smo reševali podjetja – bolnike in ga tudi vse preveč – “pojedli in popili”.

Možna zgodba izpred šestdesetih let

Kot da bi si moj stari oče, ki je kakih 60 let nazaj opravljal poklic kolarja, sposodil denar, da bi kupil stroj za povečanje proizvodnje lesenih vozov. S tem bi omogočil zaposlitev še vsaj enemu pomočniku. A ko bi dobil denar, bi si premislil in ga lepo znosil v gostilno za “pečene piške” in vino. Ko bi bilo treba začeti z vračilom dolga (skupaj z obrestmi seveda), bi začel jamrati, da “prokleti” pohlepnež, ki mu je denar posodil, živi in se redi na njegov račun. In da ga izkorišča, kar je velika, vnebovpijoča krivica.

Dolga gotovo ne bi mogel vrniti, ker bi imel tudi vedno manj dela. Prehitel bi ga namreč kolar iz sosednje vasi, ki pa bi se posodobil, denarja ne pojedel in popil in posel bi mu prav lepo tekel. Tudi kolar iz sosednje vasi bi bil v njegovih očeh pravzaprav baraba, ki mu odžira delo. Tako bi z dolgom obremenil premoženje, zato bi bilo treba prodati kakšno zemljo, na koncu pa tudi delavnico in hišo. Otroci bi morali po svetu in po njegovi smrti ne bi nič “verbali”.

Tudi naši otroci ne bodo “verbali” …

… ker smo pač mi, ki živimo “tukaj in zdaj”, pač “pojedli in popili” preveč. No, vsaj več kot smo bili sposobni zaslužiti. In kaj si naši otroci mislijo o nas. Prav gotovo kaj takega, kot bi si o mojem starem očetu mislil moj oče in tudi jaz, če bi ded v resnici pognal premoženje. Naši otroci pa tudi že odhajajo v “amerike” ….

V Sloveniji že jamramo in stokamo, koliko moramo plačevati samo za obresti tem tako imenovanim pohlepnim tujcem. In tudi izgovarjamo se – na druge. Osti kritike nočemo uperiti vase. To sicer ni kakšna posebnost, pač pa starodavna tema, ki se je začela že kmalu po stvarjenju sveta. Ko je namreč Bog ustvaril Adama in mu dal v upravljanje raj, mu je dovolil vse, razen da jé od drevesa spoznanja. A mož je storil prav to in ko ga je Bog dobil, mu je preprosto zabrusil: “Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.” 1 Mz 3, 12 Izgovoril se je torej na svojo ženo, še več, Bogu je kar poočital, da mu je dal tako ženo, ki ga je zapeljala. On, ubogi Adam, seveda ni mogel reči NE, ker je bil pač zapeljan. In s tem nič kriv.

Vedno se nam zgodi (čutite kako oddaljena je krivda?), da izvolimo neprave oblastnike. Največkrat take, ki ne znajo “šparati” in po eni strani radi delijo več, kot se v državno malho nabere, po drugi strani pa delijo tako, da se več nabere “pri naših” – veliko naših. Dolgovi, ki tako nastanejo, se preko višanja davkov in povečevanja dolgov v državnih bankah lepo porazdelijo na vse davkoplačevalce, ki to vestno in brez ugovora plačujemo. Mehanizem plačevanja – se zdi – je narodu pravzaprav nerazumljiv. Morda zato, ker se ga zapakira v umetelne finančne besedne akrobacije kot je na primer dokapitalizacija bank, ki zveni kot da gre za nekaj dobrega. Vse to lepo periodično ponavljamo v vedno večjem obsegu, hkrati vse bolj tonemo, a se iz tega nič ne naučimo.

Gremo ven in inflacijo prosim

A sedaj se že pojavljajo želje po novih modelih reševanja. Tako, da bomo pobegnili iz te strašne izkoriščevalske druščine, iz zveze evropskih držav. V medijih se že pojavljajo zgodbe o pohlepni Evropi, o nemških in francoskih upokojencih, ki živijo na račun nas – ubogih nič krivih Slovencev.  Že se pojavljajo mnenja, da je smiselno razmišljati o izstopu iz Evropske unije in s tem seveda tudi o ukinitvi skupne valute in uvedbi svoje. Nekdo je prišel celo na idejo, da bi imeli dvojno valuto. Kot da bi se z izstopom iz EU lahko rešili dolgov in s tem povezanih težav. Ne, to ne, lahko pa bi se uporabil še en mehanizem za puljenje denarja iz žepov “navadne raje” in porazdeljevanje skupnega dolga: tiskanje denarja in s tem povezana – nam, ki smo še iz iz jugo časov, dobro znana – inflacija. V tistih lepih časih je »gospa inflacija« neukim, ki niso znali pretvarjati jugo dinarjev v nemške marke, lepo poskrbela, da jim je premoženje skopnelo kot sneg ob pomladni odjugi. Hvala lepa za take rešitve!

Več discipline

Rešitev? Več discipline, ki pa je že kot beseda sama po priljubljenosti nekje – pravijo Američani – med dentistom (zobozdravnikom) in drisko. A nekako se bomo morali prepričati, da moramo približno toliko “pojesti in popiti” kolikor pač zaslužimo. Tako je to v gospodinjstvu in tako bi moralo biti v državi. Pika.

A zdi se mi, da bomo raje pustili, da nas v disciplino – s pomočjo “vrtanja po zobeh” – prepričajo drugi. Žalostno, da smo tako nedisciplinirani. In čas bi bil, da spoznamo, da smo taki in da čimprej prosimo za “vrtanje”. Priznam, da sem že kar izgubil upanje v spremembe brez tuje trde roke. Tokrat bom zaključil s tem pesimizmom. Ne morem si pomagati.

Foto: Aleš Čerin


14 KOMENTARJI

  1. Natančno tako, Aleš. Ko že misliš, da smo se malce streznili in ugotovili,da prej kot plačamo račune, bolje bo, opaziš, da gre vse v smeri protievropskega medijskega stampeda, ki ga napove Mladina na naslovnici:”za preboj iz neoliberalizma”(kdaj smo ga pa imeli?). In tistega o francoskih in nemških upokojencih. Beda od bede, prav res.
    Kar se mene tiče: raje verjamem moralni prespektivi Evrope, ki ima daljšo demokratično tradicijo in ima kaj za pokazat kot moralni perspektivi raznih samooklicanih bumbarjih, ki sami priznavajo, da so doslej skrbeli le zase. In zakaj bi bilo po novem v kakšnem “demokratičnem socializmu” brez Evrope kar naenkrat kaj drugače?!

  2. “Vedno se nam zgodi (čutite kako oddaljena je krivda?), da izvolimo neprave oblastnike. Največkrat take, ki ne znajo “šparati” in po eni strani radi delijo več, kot se v državno malho nabere, po drugi strani pa delijo tako, da se več nabere “pri naših” – veliko naših.”

    G. Aleš Čerin se zelo strinjam! Kdaj bo drugače?

  3. Vprašanje za politike in vlado?
    Vprašanje za 1 milijon dolarjev za vsako slovensko vlado? Kako in kdaj nova delovna mesta in povečana dodana vrednost na zaposlenega, kar je rak rana Slovenije? Lesa pa imamo v izobilju, saj smo druga najbolj gozdnata država v EU!?
    Kaj porečejo ministri za znanost dr. J. Pikalo, SD , za kmetijstvo in gozdarstvo mag. D. Židan SD, minister za gospodarstvo mag, S. Stepišnik, PS in tudi kočevski poslanci, Janko Veber SD, Jože Tanko SDS in Ljudmila Novak, NSi?
    Lastniki gozda so na nogah, ne vedo prav kam z lesom in predvsem pa ne kako bo z »novimi davki«, lesna industrija je na psu, izginilo je 30.000 delovnih mest. Mladež pa na cesti!
    V sosednji Avstriji pa je povsem drugače, začenši predvsem na ravni države.
    V Sloveniji les ne najde prave uporabe, v Avstriji pa ga znanost »obdeluje«!
    Vsak mesec podobno berem: «Les »čudežni » oz. čudoviti material – kako ga rabiti učinkovito! Original:”Wunderstoff” Holz: Wie man ihn effizienter nutzt «, Die Presse; 20.07.2013«. Dalje: » Avstrijsko Ministrstvo za znanost in Združenje gozdarske, lesne in papirne industrije FHP financira skupne znanstvene doktorske disertacijske projekte podane v novi iniciativi doktorantov treh univerz.« Original: «In einer neuen Doktoratsinitiative finanzieren das Wissenschaftsministerium und die Industrieplattform FHP gemeinsam Dissertationsprojekte.«
    http://diepresse.com/home/science/1432615/Wunderstoff-Holz_Wie-man-ihn-effizienter-nutzt
    Kdaj bomo dočakali odgovor, rezultate, delovna mesta z evropsko dodano vrednostjo na zaposlenega, tudi pri lesu? Les in izobražena mladež čez mejo »beže«, država pa predvsem davke zvišuje, doklej še?

    • Franc, ko že napišeš pameten komentar, ga pokvariš z butastim.

      V Ameriki poznajo rek – Put your money where your mouth is. Po slovensko interpretirano – si pripravljen dati tudi denar za tisto, česar so te polna usta?

      Vprašati se moramo, zakaj nihče noče investirati v Slovenijo – in če so ovire, kako jih odstraniti?

      Konec koncev je še Slovenec odprl pivovarno v Avstriji, ker so ga v Sloveniji do onemoglosti ovirali.

  4. Skrajni čas je že, da začnemo resno razmišljati in se pripravljati na izstop ne iz EU, temveč iz evroobmočja. Slednje tako ali tako nima prihodnosti, ampak bo kmalu razpadlo, saj je nemogoče, da bi Grki, Portugalci, Španci … začeli razmišljati in funkcionirati kot Nemci, Nizozemci, Finci … Prepad med severom in jugom Evrope je namreč preglobok. In to na vseh področjih. In bodimo odkriti in pošteni: Slovenija kot hibrid Srednje Evrope, Balkana in Sredozemlja sodi na jug Evrope.

  5. Aleš Čerin, članek boste težko izboljšali, saj vas nihče ne kritizira, da bi vedeli, kaj ni najboljše napisano. 😉

    Spodbudili ste me, da sem ravnokar naredil kratek račun. Kaj se zgodi, če si denar izposodiš po pet odstotni obrestni meri za naslednjih deset let in imaš ob tem dvoodstotno recesijo vseskozi. Po desetih letih lahko vrneš le še polovico dolga… 🙁

    Tako da zgodba niti slučajno ne mora biti tako zelo dramatična, kot ste jo opisali vi. Ni treba iz “kruha delati drek”. Zadostuje že, da gospodarstvo vsako leto zasluži dva odstotka manj. Ob povsem pričakovanih obrestnih merah, ki se seveda začnejo večati, ko se kriza stopnjuje, saj finančni krogi hitro izgubijo zaupanje.

    In recept? Izstop iz EU seveda in evroobmočja. 😉 In vseh finančnih tokov. Tako bomo čez deset let manj dolžni.

    Seveda se hecam. Da se tudi manj drastično. A prvi korak je, da se zavemo, v kako zelo nezavidljivem položaju smo. In pozivi na izstop iz EU zelo dvigujejo tovrstno zavest…

    • In kaj so dnevno politične primesi?

      Itak je, da je levica kriva 95%, desnica le 5%, pa še to le, ker si ni upala narediti radikalnejših sprememb.

Comments are closed.