Drugi tir: Zadnji čas za ustavitev nezakonitega trošenja javnih financ

25
837

Celje, Zelezniska postaja Celje. Dogodek ob zacetku gradbenih del nadgradnje zelezniske proge Zidani Most-Celje. Predsednik vlade Miro Cerar in minister za infrastrukturo Peter Gaspersic. Foto: Neboljša Tejić / STADne 1. 4. 2018 je bil v DS posvet na temo Interdisciplinarni problemi in predlogi pri gradnji dvotirne železniške proge Koper-Divača, o čemer je bil izdan Zbornik o projektu drugi tir, iz katerega povzemam na kratko sledečih nekaj pomembnih ugotovitev in zaključkov.

O nastanku vladne trase drugi tir ter njeni tehnični in ekonomski neprimernosti

Ve se, da je vladna trasa nesrečna dediščina dolgoletnih propadlih, jalovih dogovorov z Italijo o izgradnji skupne nove proge iz širšega Tržaškega zaliva do Divače, kot sestavni del 5. koridorja, s čemer smo si nakopali 12 km odvečnih predorov pod Tinjanskim hribom, 12 km ubežnih (servisnih) predorov  za slučaj nesreče in dva viadukta v skupni dolžini 1,2 km, kar je traso podražilo za okrog 400 mio evrov. O tem lahko v Zborniku preberemo tudi, da bi morali z enostranskim izstopom Italije iz posla izvesti revizijo projekta in izbrati cenejšo in tehnično primernejšo varianto in to za dvotirno progo, ki bi jo bilo mogoče najti v korigiranem koridorju obstoječe proge Koper-Divača, kot so to storile alternativne variante in se s tem ognile nepotrebnemu in dragemu zavoju v Osapsko dolino.

Vendar se je namesto tega »pojavila izjemno problematična odločitev o gradnji enotirne proge, brez potrebne študije o možnostih dograditve kasnejšega drugega tira, in smo tako dobili hibrid dveh enotirnih prog, nove in stare«« (Anton Gunde, univ. dipl. inž. gradb.). Pri tem je bilo izrečeno tudi opozorilo, »da bo na desetine kilometrov spremljajočih dostopnih cest povsem spremenilo tinjansko-vinjanski ter gabrovško-osapski pejsaž« (Damir Josipovič, geograf, višji sodelavec Instituta za narodnostna vprašanja). Vendar nobeni od levih vlad po letu 2010, kljub pomislekom stroke, civilne družbe, Državnega sveta, nekaterih domačih in evropskih organov idr. do izbrane trase, ni prišlo na misel, da bi izvedle revizijo projekta, tudi potem ne, ko so npr. pred zadnjimi volitvami vse koalicijske stranke, razen Cerarjeve, to obljubljale.

Prvotna uradno predstavljena vrednost vladnega projekta drugi tir je bila 1,4 milijarde evrov, a ko so se kasneje pojavile v javnosti bistveno cenejše alternativne variante, tudi za dvotirne proge, (okrog 800 – 900 milijonov evrov), so vladni predstavniki, zlasti tik pred zadnjimi volitvami, brez sleherne resne obrazložitve panično začeli zniževati vrednost vladnega projekta nekam na višino alternativnih variant. Vendar jim je Metod Dragonja spustil hladno prho, ko bi naj ob razgrnitvi dokumentacije pred komisijo za nadzor javnih financ ocenil, da vrednost II. tira ne bo mogla biti manjša od 1,7 milijarde evrov.

Dogodek, ki zbuja sum, da se je morda potem Dragonja umaknil iz T2DK, ker ni hotel biti del te nesrečne zgodbe. Ali pa je to moral storiti, ker je preveč povedal. Nazadnje pa nam je Bratuškova postregla spet z novo vrednostjo investicije v višini 1,194 milijarde evrov, pri čemer je po tihem in sramežljivo dodala pripombo, ki so jo za njo ponavljali tudi papagajski dnevni mediji, da je to »brez DDV-ja«, verjetno zato, da bi vrednost izgledala malo nižja.

Nekaj resnih tehničnih, okoljevarstvenih in drugih pomislekov v zvezi z vladno traso drugi tir

Naj omenim kot prvo, »da vladna trasa nima izdelanega investicijskega programa za dvotirno progo… Pa da je vrednost slednje, z 58 km vseh predorov, ocenjena nič manj kot na 2,4 milijard evrov… Pa da projekt ne rešuje primerne povezave z Istro in Trstom …in da surovo posega v zaščiteni habitat Natura 2000 doline Glinščice« (prof. dr. Jože Duhovnik). Tudi prof. dr. Bogdan Zgonc, nekdanji direktor Slovenskih železnic, je že pred posvetom v Državnem svetu dejal, da je gradnja enotirne proge z nujnimi ubežnimi predori »absurd … in skregana z zdravo pametjo« (Dnevnik, 16. 9. 2017).

Padla so tudi opozorila o nevarnosti gradnje železniškega mostu v bližini nosilcev avtocestnega viadukta, pa o tem, da med nosilci viadukta ni prostora za dvotirno progo, in bi zato bila potrebna dva železniško mostova, kar je nesmisel, in da umestitev drugega tira tako in tako zahteva pripravo povsem nove dokumentacije, kar pomeni vračanje postopka na začetek, kot bi se to sicer zgodilo pri morebitnem izboru nove, primernejše variante.

Slišali smo tudi očitek, da je vlada svoj povsem zastarel projekt »podtaknila DZ v sprejetje s pomanjkljivimi obrazložitvami, ga enostransko prikazoval v vseh razpravah, navajala netočne informacije in s tem zavedla poslance in kasneje tudi volivce … Zato tudi ne želi ali ni sposobna kategorično in prepričljivo odkloniti alternativnih variant kot neprimernih ali neizvedljivih«. (Peter Černigoj, univ. dipl. inž. gradb.) Kar pomeni, da je treba postopek primerjave in izbire variant ponoviti ob upoštevanju številnih novih pomembnih in odločujočih okoliščin.

Tudi Evropsko računsko sodišče bi naj v sporočilu za javnost (Luxembourg, 11. 11. 2018) ugotovilo, »da alternativne variante trase niso nikoli bile obravnavane skladno z veljavnimi predpisi in dobro prakso bank in investitorjev v svetu«. Inženirska združenja (Inženirska akademija Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije in Slovenska inženirska zveza) so zavzela stališče, »da je inženirska stroka soglasna, da moramo graditi dvotirno progo … in da se problematičen in ekološko sporen odsek stare proge prek občutljivega vodnega zaledja Rižane dokončno ukine«.

Med zaključki posveta Inženirskega združenja pa zasledimo tudi predlog, »da naj vlada odloži načrtovano izgradnjo dostopnih cest, in s tem prepreči nepotrebno uničevanje narave v zaščitenih območjih, tvegane posege v prostor in nezakonito trošenje javnih financ«.

Naj še dodam, da bi naj Loyola de Palacio, koordinatorka EU za slovenske prometne projekte, v svojem poročilu organom EU izrazila zaskrbljenost, ker bi naj šlo pri vladnem projektu za velik finančni zalogaj v višini nekaj milijard evrov, pa tudi zaradi tega, ker projekt spričo določenih okoliščin ne dopušča predpisane komercialne hitrosti.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšča pa je ob koncu posveta dejal, »da obžaluje, da do takšnega posveta ni prišlo že pred odločitvijo o izgradnji drugega tira …, ker bi bila tako odločitev lažja in lahko tudi boljša«.

Zadnji trenutek, da vlada ustavi postopke izgradnje in izvede revizijo projekta

Ob tej plohi strokovnih kritik še nisem zasledil, da bi vlada ali pa njeni »uradno izbrani civilni nadzorniki« projekta predstavili javnosti svoje morebitne veljavne protiargumente. Če jih imajo, in jih ne nameravajo predstaviti, je taka drža najmanj naduta in žaljiva do javnosti. Če jih pa nimajo, in se tudi sami zavedajo neprimernosti izbrane trase, je zadnji trenutek, da vlada ustavi postopke izgradnje in izvede revizijo projekta, kot so to njene koalicijske stranke, razen Cerarjeve, obljubljale pred volitvami. Lahko, da bi to stalo vlado njenega političnega preživetja, vendar bi s tem obvarovala Slovenijo pred težko in drago napako in tako rešila svojo čast. V nasprotnem primeru pa bodo hude posledice njene odločitve občutili in plačevali še bodoči rodovi in bo sama šla v zgodovino kot neodgovorna in opravilno nesposobna oblast.

25 KOMENTARJI

  1. G. Milan Gregorič je v tem bogatem zapisu predstavil vso širšo problematiko umeščanja drugega tira v prostor.
    Nerazumne poteze oblasti vseh barv in posiljevanje projektantske hiše SŽ Projektivno podjetje, zasebno podjetje lastnika Dušana Zajca, kako smo prepoznali v članku prof. Duhovnika.
    Dušan Zajc je z principom odkupa državnega podjetja SŽ Projektivno podjetje si je prisvojil ime podjetja tako, da sedaj vsi mislijo, da je to podjetje SŽ, kar je še huje pa izkorišča stare reference.
    Pri tem sistematično skupaj s TOPOLKO & KAČ prisesano na državne investicije ROPA legalno na javnih razpisih tako, da s brez smiselnim pogojevanjem referenc projektantov zavestno krši EU zakonodajo prostega pretoka.
    NPU mora čimprej ugrizniti v to jabolko, ker se dela sistematična škoda SŽ z namenom, da se ustavlja, preprečuje razvoj modernim železniškim tehnologijam.
    G. Škerbec, praviloma odgovorni projektant, zavestno neredi z napačno izbiro projektnih zasnov vsako leto vsaj za okoli 100 mio škode pri okoli 450 mio investicij.
    Prav je, da se to odkrije in končno ustavi odtekanje denarja za slabe projekte ter omogoči domačo in mednarodno konkurenco. Direktor Direkcije za železniško infrastrukturo je v istem loncu marmelade.

  2. Mafija od A do Ž. Potrebna je popolna LUSTRACIJA. Kaj se to pravi? Raus takšna KUCANISTICNA, BREZVESTNA, LAŽNIVO SPRENEVEFAVA OBLAST. TA MAFIJSKI KLIENTELIZEM NEUSPOSOBLJENIH KOMUNISTIČNIH KADROV. SE DOBRO, DA NIMAMO LASTNE DENARNE VALUTE, KER BI SE KOPALI V MILIJONSKI INFLACIJI. ČISTI NEKORISTEN SMRDLJIV KUČANOV DREK NA KATEREM RASTE LE LAŽ SPRENEVEDANJE IN SRAMOTA TER JE GENOCID SLOVENSTVA. VEČJEGA ZLA OD KUCANIZMA NI. KUČANA TER TE IZKORISCEVALSKE LEVO IDEOLOŠKE KADROVSKE SRENJE V CELEM SVETU NI MOGOČE NAJTI. NE LE ZAUSTAVITEV PROJEKTA, 2.TIR ZUSTAVITEV KUČANA IN KUCANIZMA JE ULTRA NUJNA. ALI Z NOVIMI LOČENIMI VOLITVAMI ZA VSAKO VEJO USTAVNO PREDVIDENE LJUDSKE OBLASTI, KI. JE DO SEDAJ SE NI BILO, ALI Z LUSTRACIJSKO ODSTRANITVIJO VSEH SAMOZVANIH POLITIKANOV, ČE LE GRE BREZ NASILJA, H KATEREMU NAKLEPNO SOVRAŽNO KLIČEJO. IMELI BI SE ENO REVOLUCIJO, FOJBE IN HUDE JAME IN TJA BI ONI, KUCANISTI POMETALI VSE ZAVEDNE SLOVENCE, ZACENSI Z I. KRAMBERGERJEM DO A. ŠIŠKA Z MNOGIMI POGRESANIMI IN IZGINULIMI V NEPOJASNJENIH OKOLIŠČINAH.

  3. Ravno sedaj so v poročilih nakazali, da bo evropska banka odobrila denar za gradnjo.
    Kaj naj si ob tem mislimo?

  4. Vsi vpleteni že dolgo vedo, da je projekt problematičen. Ker do sedaj niso nič storili, tudi sedaj ne bodo. Sedaj ni več pomembno, ali je projekt dober ali ne, sedaj gre za to, kdo je močnejši. Mi ali vi. Seveda mi. Mi imamo oblast in moč in nihče drug. Bo tako, kot mi rečemo in pika. Pa naj stane kar hoče.

  5. Če bo EIB odobrila denar, potem imajo kritje, da je projekt dober. Bojim se, da bo tale bolj denar namenjen našemu bankrotu. Tako kot je Jugoslavija dobivala vse, od humanitarne pomoči, do kreditov.

    • EIB zanima ali bo posojilo dobila vrnjen. Če država jamči, da bo ustrezno obrestovano posojilo vrnila, tj. ga bomo vrnili davkoplačevalci, bo posojilo odobrila.

      Če smo pripravljeni plačati več kot je potrebno in smo pripravljeni pokrivati izgubo, ki jo bo povzročil projekt, je to pač stvar naše države in ne EIB-ja.

      • To je pa šibka točka EU. Sicer bodo poleg kredita verjetno skušali najti tudi sofinanciranje EU. Ne vem, ali pa je to že padlo v vodo. Če bo EU na vse to pristala… kaj naj rečem, naj kopljejo. Morda pa pridejo ven v Benetkah… 🙂

    • Dobro bi bilo pa tudi, če katera pomladna stranka pomaga pri referendumu. Pa mogoče celo škofi dvigejo besede pri tej kršitvi.

  6. Za našo vladno in gradbeno mafijo je trasa še prekratka in premalo hribov in dolin je na trasi, ker bi radi še več predorov in viaduktov. Lahko protestiramo do nebes, oni so se odločili, ker jim cenovno (visoka cena) odgovarja, plačali bomo davkoplačevalci.
    Tako zastavljenega 2. tira sploh ne bi smeli graditi. Slovenija ga ne rabi, rabi ga mafija za svoje žepe.

  7. Na fotografiji se Cerar najbrž enači z bolgarskim kraljem Borisom (umrl 1943). Namreč, nekoč sem bral, da je kralj Boris zelo rad vozil Orient ekspres po delu proge, ki je potekala po Bolgariji. Zelo rad je tudi pritisnil “na gas”, tako da je bilo pravega strojevodjo kar strah.

  8. Koliko sendvičev je težka afera maketa in koliko maket je težka afera t. i. drugi tir?
    Moja ocena koruptivnih razmerij:
    1 : 40.000 : 1.333.333.333 (sendvič:maketa:2.tir)

    Enoto za koruptivnost se od sedaj naprej lahko poimenuje bolj preprosto s slovenskim imenom:
    en sendvič = en Krajčič

    Koruptivnost nakupa enega sendviča je ocenjena na 1 Krajčič.
    Koruptivnost izgradnje makete je ocenjena na 40.000 Krajčičev.
    Koruptivnost izgradnje 2. tira je ocenjena na 1,33 milijarde Krajčičev.

  9. Kot kaže, je Leben spet nekdo, ki ni dorasel še mnogo manj odgovorni funkciji, kot je ta, ki so je opravljal doslej. Spet nov dokaz negativne kadrovske selekcije.

  10. Ne gre samo za to da bi bil nedorasel, ker se v preteklosti niso kaznovale še dosti večje mahinacije.
    Gre za to, da se “odkrijejo” ali bolje kaznujejo samo tiste, ki so režimu v korist.

    Ob večletni “vladavini” stranke SDS na javnomnenjskih anketah in ob hudem porazu najboljše leve stranke na volitvah in pred bližajočimi evropskimi volitvami so ustvarjalci t.i. globoke države vzeli stvari v svoje roke.

    Vzporedno se dogajata dva procesa:

    1) Ustvarjanje ene močne stranke na levi, ki bi lahko konkurirala SDS-u in tako zmagala na volitvah
    2) Rušenje majhnih levih strank s ciljem, da se njihovi volilci preselijo k največji levi stranki, to je k Šarcevi LMŠ. Ta drugi proces je skoraj analogen procesu iz preteklosti, ustvarjanju Merkatorja z uničevanjem ostalih trgovskih verig v Sloveniji (Živila Kranj, Emona, Astra, …) Za ta proces so takrat “najeli” mafijca Jankoviča, ki je bil že preizkušen lopov z izkušnjami z Electo.

    V potrditev te moje teze. Vse leve stranke imajo svoje velike grehe, tudi Šarceva LMŠ, pa slednje ne rušijo. Šarec ima npr. v Kamniku milijonski “greh” v obliki izgradnje šole za katero je šlo že en milijon denarja od šole pa ni vidno še niti ene opeke. Dominantni mediji se izogibajo tej aferi. Iz LMŠ-ja želijo ustvariti novo LDS, stranko, ki bi dalj časa vladala, če bodo v vmesnem času dobili kakšnega drugega, boljšega kot Šarca se bodo “spomnili” tudi na to afero z nedograjeno šolo.

    Z načrtnim bildanjem kamniškega Dončića, rojenega vodje, … na eni strani in z rušenjem malih levih strank se ustvarja t.i. odločen “rojeni vodja”, ki brezkompromisno odstavlja svoje ministre, ki so jih prej “razkrili” dominantni mediji in mu jih ponudili Šarcu na pladnju za odstrel.

    • Glede bildanja LMŠ bomo še videli, kako se bo obneslo. Po dosedanjih izkušnjah imajo kontinuitetne stranke pred volitvami po “anketah” še enkrat večjo podporo, kot jo imajo res. Evropske volitve bodo prvi test realnosti.

  11. Da je Slovenija najbolj poštena dežela na svetu, dokazuje prav ta sendvič. Narod, kjer poslanec odstopi zaradi sendviča je najbolj pošten. Če bi šlo za več, bi si gotovo odrezal roko. In to sam sebi! Tako so vsa namigovanja o koruptivnosti v Sloveniji, zlonamerna.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite