Za vsako družbo je dobro, če se z gospodarstvom ukvarjajo zasebniki. Privatnik se ukvarja s stvarmi, ki jih ima rad, želi uspeti, tudi obogateti, predvsem pa se trudi, da bi bil najboljši. Državo privatnik potrebuje, da zagotovi red in mir, da sklene mednarodne pogodbe, ki so potrebne za državljane in trgovino, da omogočajo sodelovanje. Predvsem pa mora država poskrbeti, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti, da so merila za vse enaka, da so zakoni napisani v skladu z resnico in pravičnostjo, ki nista politični kategoriji, temveč prej religiozna in filozofska pojma, saj utemeljujeta vsak svetovni nazor s čimer sta politična v najbolj plemenitem pomenu te besede. Država je torej neke vrste sodnik v »igri državljanov« zato je nujno, da ne sodeluje kot igralec, temveč ostaja zunaj. Zato je najbolje, da država nima lastne ideologije, razen le-te, da nima ideologije ali pa da nima svojih, t.j. državnih podjetij, ampak poskrbi, da imajo državljani vedno možnost izbire. Kakor na političnem področju izbiramo med strankami, tako bi v gospodarstvu pa med tekmeci, ki ponujajo podobne stvari.
Si predstavljate, da bi bila NLB in Abanka zasebni banki? Če bi bilo tako, ali bi potem dovolili bankirji politična posojila slovenskim tajkunom s katerimi so pokradli milijarde, ki jih zdaj plačujemo davkoplačevalci? Ali bi ti dve banki dovolili, da bankrotirata ZVONa, ki sta – zdaj to vemo – imela dovolj premoženja, da poplačata svoje dolgove, da uničita Mariborsko nadškofijo in oblatita celotno Cerkev, kar je bila politična odločitev kontinuitete? Da, zdaj vemo, da je vladajočim slovenskim politikom bolj pomembno uničenje Cerkve kakor blagostanje državljanov. Vemo tudi, da dobi prijateljski »podjetnik« zlahka pri taistih bankah reprogramacijo dolgov, ki so veliko večji kakor oni, ki so potopili zvonova. Prav mariborski primer nam jasno pokaže kako dobro bi bilo, če bi tkim. sistemski banki bili privatni in kako ubogi bi bili skrajneži v parlamentu, če ne bi mogli napadati Cerkve za nabiranje političnih točk.
Evropi obljubljamo, da bomo sicer banki prodali, zato jih nenehoma prodajamo a prodamo jih ne. Kdo pa bi bil tako neumen, da bi prodal svoj bankomat v katerega ni potrebno nič svojega vlagati, vem pa že 70 let samo jemlje? Nihče! Saj nismo neumni, kajne?
Privatizacija ne bo rešila vseh problemov. Raja na zemlji ni, tega se vernik dobro zaveda. Ljudje smo pač ljudje in vsi smo tako ali drugače podvrženi korupciji. Tudi vsakega sodnika je mogoče podkupiti. Vendar to podkupovanje ni sistem, temveč je vedno odklon od dobrega in ga tako tudi vsi razumejo. Prav tako lobiranje, ki ga spremljajo taka ali drugačne darila s čimer si hočejo lobisti pridobiti naklonjenost oblasti, je reden pojav vsepovsod po svetu. Vendar je to vse kaj drugega, če gre za »prijateljstva«, ki so razumljena kot zlo kakor če gre za politično ideološko španovijo kakor se to dogaja pri nas. FORUM 21 je tipičen primer španovije, ki je sistemsko pokvarjena. Skupina se je zbrala na pobudo najbolj škodljivega politika, zadnjega partijskega sekretarja, zadnjih desetletij, predstavlja jedro divjega liberalizma, ki ga sicer taisti politiki tako radi kritizirajo in skrbi zato, da jim parlament servisira zakone, ki jih potrebujejo, da kradejo »po zakonu«. Večina forumašev je direktorjev, ki v privatnem gospodarstvu nikoli ne bi postali direktorji. V bistvu so nesposobni, vendar so po revolucionarno kontinuitetni poti postali direktorji in so zato zvesti svojemu delodajalcu. Počasi se njihov imperij vendarle sesuva v prah, kakor se sesuva v prah mit o slovenski gospodarski razvitosti v primerjavi z Vzhodno Evropo.
Privatizacija gospodarstva je nujno potrebna. Biti mora radikalna. Temeljita. Celovita. Istočasno pa je potrebno napisati vrsto zakonov, ki bodo omogočali pošteno tekmo v korist državljana, delavca, potrošnika, kulturnika, nevladnih organizaciji, itd. Kontinuiteta ni sposobna napisati teh zakonov, ker je privatizacija zunaj njihovega miselnega obzorja. Oni so nasprotniki privatizacije, ki bi smrtno ranila jedro njihovega političnega prepričanja, ki je »država smo mi in z njo delamo, kar hočemo, za skupno dobro pa nam je malo mar«. Hočejo pa predvsem napolniti svoje žepe, kar seveda brez sramu počnejo.
Državljani bi morali premisliti ali hočemo še naprej vztrajati pri sedanjih državnih monopolih in velepodjetjih ali pa hočemo tekmovanje, ki nam bo prinašalo kvaliteto in ceno, ki si jih želimo. Državljani moramo premisliti ali hočemo državo v igri ali zunaj nje, ker od nje pričakujemo nepristransko sojenje v gospodarski in drugih tekmah (v kulturi, na področju družbenih stvarnosti, v šolstvu, itd. itn.).
Nacionalizirajmo agencije, inštitute, urade in druge paradržavne ustanove kamor so se zaredili mnogi socialistični aparatički. Podredimo paradržavo državnim ustanovam, da bomo imeli politični nadzor.
Privatizirajmo pa vse, kar ni potrebno, da dela ali ima država, da bodo davki nižji, konkurenca večja in socialna država vitka.
Odpovejmo se socialistični/komunistični utopiji, da nam bo v Sloveniji lepše živeti.
