Privatizacija: ‘Pravljice’ o prenizki ceni za Telekom (VIDEO)

17
Foto: M.J.
Foto: M.J.

V času še enega protesta zoper privatizacijo je nekaj ulic stran potekal razmislek ‘Kapital je plaha ptica – ga bosta ulica in politika odgnali?’. Okroglo mizo je organiziral Visio institut, v imenu katerega je dr. Anže Burger izrazil upanje, da aktualna privatizacija vendarle pomeni prehod iz državnega kapitalizma v svobodno tržno gospodarstvo. Država namreč po njegovih raziskavah obvladuje 40% lastniškega kapitala, tretjino proizvodnih sredstev in zaposluje petino zaposlenih. V državni lasti je – neposredno in posredno – 640 večjih in manjših podjetij. Pri tem Burger opozarja, da se je v krizi vloga države še povečala, pri čemer je omenil prenos 3,5 milijard evrov na DUTB.

Matej Kovač je izpostavil, da je prodaja najmanj petnajstih podjetij s spiska, ki ga je državni zbor potrdil za prodajo, povezana s procesom normalizacije. V ideološki razpravi, ki smo ji priča (Primož Mikolič je razpravo imenoval kar ‘verske vojne’) pa se operira tudi z izrazi, kot je strateškost, ki pomeni ‘tako, kot je vladajoči politiki všeč’. Nekaj gostov se je strinjalo, da je premier Miro Cerar z zadnjimi izjavami v prid privatizaciji vendarle nakazal nadaljnjo smer.

Izidor Jerman je predstavil nekaj številk izgub, ki so nastale, ker v preteklosti država ni prodajala podjetij. Tako je imela leta 2007 ponudbo za Telekom v višini 405 evrov na delnico. Z zavrnitvijo je država naredila 1,7 milijard izgube (če bo obveljala trenutna ponudba za Telekom). Ker se NLB ni prodalo KBC je država izgubila 2,6 milijarde evrov, pri NKBM 1,5 milijarde, pri Merkatorju pa je bilo 750 milijonov evrov izgube. Pri sedmih neprodanih podjetjih je bilo po izračunih Jermana za več kot 7 milijard evrov izgube, konkretno za 3.800 evrov na prebivalca.

Matej Kovač je prepričan, da tujega kapitala ne moremo še bolj odgnati, kot je že. To se kaže tudi v aktualni privatizaciji, ko je potrebno kupce iskati. Izidor Jerman je izpostavil primer Aerodroma Ljubljana, kjer je proces privatizacije tekel tako kot bi moral, bilo je več ponudb in tudi izkupiček je po njegovem mnenju odličen. Pri Telekomu pa je nekdanja premierka postopek ustavila in danes je samo še en interesent za nakup.

Več govorcev se je strinjalo, da cena Telekoma odraža realno stanje podjetja in da ni prenizka. Matej Kovač je izjavil, da se je zoper ‘pravljic’, da je cena Telekom prenizka, težko braniti. Izidor Jerman ob prodaji podjetja zaznava način odločanja, ki ga spremljajo stalni sestanki in neprilagojenost, ki se močno razlikuje od svetovno uspešnih podjetij kot je npr. Google, za katere sta značilna neprimerno krajši čas odločanja in prilagajanja. Zato po njegovem mnenju Telekom potrebuje lastnika, ki ve kaj hoče.

Gostje so precej pozornosti namenili tudi vlogi države v podjetjih, kjer država ohrani 25% delež plus eno delnico. Strinjali so se, da takšnih podjetij ne bi hotel nihče kupiti, vprašljiva pa je tudi zakonitost, ki blokira prosti pretok kapitala v imenu abstraktnega ‘javnega interesa’.

Glede nadaljevanja procesa privatizacije so bili gostje dokaj negotovi. Po eni strani naj bi premier dajal znake nadaljevanja, po drugi strani pa se naj bi vračal koncept zaščite nacionalnega interesa pred tujci. Anže Burger je mnenja, da je čas za privatizacijo letos in prihodnje leto, nato sledi predvolilno obdobje. Vendarle bodo z vsakim prodanim podjetjem padale mreže in bo odpor manjši.

Video: Socialna akademija.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. Vseeno je mizerija prodajati nekaj po 100 evrov na delnico, kar je bilo še nekaj let nazaj blizu 500. Recimo, da verjamem, da se je perspektivnost Telekoma v tem času res toliko sfižila in da je velika verjetnost, da bi šel Telekom samo še dol po starem.

    • Saj Telekom ni nič kriv, da je cena takšna. Mizerija, seveda, toda to je naša cena. To je cena primerna slovenskemu poslovnemu okolju. Pravzaprav še nekoliko previsoka. Naslednje prodaje bodo še slabše.

  2. No, Krke pa jaz zanesljvo, če bi bil v vladi, ne bi šel prodajat po 60 evrov za delnico. Bi bilo v nasprotju z interesom davkoplačevalcev. O prodaji bi ob rezultatih in položaju na trgu Krke potencialno razmišljal šele, ko bi se ponudba približevala tisti, po kateri je bil prodan Lek, to je pa dvojna cena sedanje.

    Nisem pa prepričan glede Petrola in Triglava. Zaenkrat ne izgledata zelo ogrožena, njun položaj je trden in skoraj monopolen, Slovenci so pa, če zanesljivi odjemalci česa, prav odjemalci tega, kar ponujata ta dva. Hrvati so recimo vse prej kot navdušeni, da jim je Sanader prodal INA-o. Na hitro izgleda, da bi v sedanjem stanju Petrol in Triglav še lep čas prinašala lepe cvenke v proračun. Vprašanje, v kolikem času se to lahko v državnih rokah sfiži.

    p.s. Vprašanje, če skupina kot je naše omizje in na splošno liberalci ne pretiravajo s tem, kako je privatno vse super in državno vse zanič. Če bi bilo tako, bi npr. v Franciji skupina PSA ( Peugeot-Citroen) cvetela, Renault bi pa že zdavnaj krepnil. Pa realnost pove, da ni ravno tako.

    • Kaj bi rad rekel, da je Ranault nacionaliziran? Sem šel gledat kdo so lastniki, pa ni videt da bi bil državni.

      • Mogoče pa ni več. Včasih je bil v velikem, če ne večinskem delu, v državni lasti. Potem sem z vednostjo za časom. Kakšen bi pripomnil, da ni nič čudnega zame, če sem za časom.

  3. Zgodovina Renaulta je zelo zanimiva. Ustanovitelj je Luis Renault, med drugo sv. vojno ga je prevzel Hitler. Luis med vojno umre, de Gaul pa posthumno nacionalizira Renault. Vse gre lepo nekako do 1984, ko je zašel v veliko krizo. Vlada je zamenjala direktorja, postavila Georges Besse-ja, ki so ga ubili komunisti 1986. In tako naprej, do privatizacije 1996. S tem se državna era Renaulta konča.
    Vpliv komunistov je očiten…

  4. Treba je enostavno priznati, da komikontinuiteti zadnje čase uspeva vse. Namesto trojke je prišla gospodarska rast in namesto znižanja plač in pokojnin, bo prišlo zvišanje. Zmaga na volitvah je bila veličastna. Sprejem dveh komilutk pri papežu prav tako. Šamankomisarki v EU gre dobro. Namesto nabritega in zbadljivega ameriškega veleposlanika je prišel silno vljuden in zadržan sogovornik v stilu Kučanove slamoreznice. Zavlačevalni in politični manevri so Telekomu tako znižali ceno, da se ga najbrž res ne splača prodajati, tudi drugim investitorjem so uspeli zagnusiti “deželo”, da se je bodo izogibali na daleč, HP n.pr. že odhaja, bankomati za komije pa ostajajo. In ker je prva komilutka samo malo povzdignila glas, so se že pojavili na ulicah kljub vročini dobro plačani vstajniki. Bravo komiji, vse gre kot po maslu, še Matilda se vas vstrahu izogiba!

  5. Absolutno vse! Kot kaže Telekoma ne bodo niti prodali, kar pomeni, da bo naslednjič šel za 50€ za delnico, tako kot Mercator.
    Jezdeci apokalipse so začeli finalni galop.

  6. Če nisi zadovoljen s ceno, pač ne prodajaš.

    Sicer je zadeva enostavna, čeprav jo tako zagovorniki kot nasprotniki obravnavajo ideološko: donos od lastnine je treba primerjati z donosom na kapital, ki bi ga dobil, če zadevo prodaš. Prodaš torej v primeru, če imaš alternativno rabo za denar, ki ga dobiš od prodaje in lahko pričakuješ večje donose od te alternativne rabe. Dvomim, da imajo naši prodajalci kakšen resen namen s tem denarjem, enostavno bo poniknil. Ob trenutnih donosih in obrestnih merah je vsakemu bedaku jasno, da gre v primeru Telekoma za škodljiv posel.

    To je preprost princip ekonomike, ki “zagovornikom” privatizacije (pa čeprav se nekateri ponašajo z doktorati), ni jasen. Oni zagovarjajo prodajo zaradi prodaje.

      • Že mogoče, da je temu tako. Vendar kriminalna dejavnost slovenske politike (obeh strani) pač ne more spremeniti osnov ekonomike.

        Lastniki Telekoma smo pa “vsi”. Torej, če gre pri prodaji za škodljiv posel nekemu sumljivemu finančnemu skladu (ki mimogrede nakup delno financira s kreditom, podobno kot so počeli naši tajkuni) bomo tudi oškodovani vsi.

        • Lastniki Telekoma smo pa “vsi”.

          Gospod rx170 ponovno zavaja. Vsi smo lastniki državnih podjetij samo tedaj, ko je treba poravnati izgubo. Dobiček oziroma vse, kar si morejo, si delijo oblastniki. Ponovno citiram:

          “V Sloveniji je namreč državno solastništvo neposreden instrument politike, ki na ta način usmerja pretok dela sredstev (zlasti bančnih) k politično všečnim podjetnikom”
          https://www.casnik.si/index.php/2015/06/12/drzava-ki-jo-je-zapustil-zdrav-razum/

        • rx, tebi itak ustreza, če levaki tako cuzajo denar. Moti te le, če to počne desnica.

          Prodaja uglednemu skladu, kot je Cinven, je bil ugleden sklad tveganega kapitala, ki je na noge postavil že kar precej podjetij.

      • Dividendna politika Telekoma

        Oblikovana je v skladu s pričakovanji in interesi lastnikov in je hkrati prilagojena naložbeni strategiji ter zagotavljanju dolgoročne rasti in razvoja Skupine Telekom Slovenije. Za dividende bo tako namenjeno do 1/3 bilančnega dobička.

        15.5.2015
        Delničarji Telekoma Slovenije so na današnji skupščini sprejeli predlog vodstva družbe, da se ves bilančni dobiček za leto 2014 nameni za izplačilo dividend.

        Telekom je naš in, če je naš, ga lahko tudi uničimo.

  7. rx170 bi imel s svojim gospodarnim pristopom popolnoma prav, če bi živel v normalni državi. Ker pa temu ni tako, ampak živimo v državi ki jo je zapustil zdrav razum, kot je napisal link, ki ga navaja AlFe, bi bilo mogoče res bolje prodati zaradi prodaje, da se podjetje iztrga iz rok kradljive komikontinuitete. Pa čeprav bi bil kupec nekakšen polgoljufivi angleški cincin, ki bi nas na koncu nategnil, kot so nas Angleži že enkrat nategnili leta 1945 z zelo krvavimi posledicami (btw: pametno bi bilo enkrat povabiti tistega ošabnega Camerona na ogled raznobarvnih plastičnih škatel v Hudi jami).

  8. Tudi če bi politiki delali pošteno je potrebno državno lastnino prodati, razen v delu, kjer je državna lastnina nujna za zaščito konkurence.
    Tudi druge države, kjer nimajo komunizma govorijo o privatizaciji. Lep primer je Renault, ki so ga francozi po vojni nacionalizirali (zaradi vpliva komunistov) in po sicer dolgih letih, 1996 privatizirali. Privatizacija je aktualna tema po celi EU. Ravno zaradi zaščite svobode trga. Država pobira davke in se ne more s tem denarjem igrati “podjetnika”. To ni zaslužen denar, to je denar dobljen po zakonu.

Comments are closed.