Pristna levica v Sloveniji ni nikoli obstajala

V slovenskem političnem prostoru je že lep čas napeto. Oblast izgublja zaupanje ljudi, nasprotja v ‘zmagovalnem levem trojčku’ so vse večja, konsenza med opozicijo in koalicijo ni mogoče doseči skoraj o nobenem vprašanju, vse več volivcev pa se sprašuje, koga bi na prihodnjih volitvah sploh lahko podprli. Predvsem na levem političnem polu se pojavljajo pozivi k rekonstrukciji levice. “Država v RS pa je v zadnjih dvajsetih letih razpadla,” je prepričan Urban Vehovar, predavatelj na Univerzi na Primorskem in član Akademije za demokracijo, s katerim smo se pogovarjali o razmerah na levici in v državi.

Že konec prejšnjega leta ste napovedovali, da se slovenska levica sesuva sama vase. Zdi se, da izstopi strank in ministrov iz vlade ter pozivi k rekonstrukciji levice, ki se vse glasneje slišijo na levem političnem polu, te vaše besede potrjujejo. Predsednik Liberalne akademije je, na primer, izjavil, da ni politična levica izgubila volivcev, temveč so volivci izgubili levico.

Tako imenovana ‘levica’ ima v Sloveniji veliko težavo s svojo identiteto. Gre za to, da preprosto ni ‘leva’. Pristna levica v Sloveniji ni nikoli obstajala, z izjemo kratkega obdobja pred letom 1941, zato je volivci niti niso mogli izgubiti. …….. Današnja socialdemokracija ima v bistvu le eno nalogo in ta je, da konča procese prilaščanja družbenega premoženja v dobro svojih elit, tj. tistih elit, ki so blizu SD-ju, LDS-u in Zaresu. Pravzaprav je bil edini projekt, ki ga je slovenska ‘levica’ dosledno uresničevala v zadnjih dvajsetih letih, projekt prilaščanja in bogatenja.

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da enačim ‘levico’ in ‘liberalizem’. No, reči je treba, da v Sloveniji nismo imeli nikoli opraviti niti s pristnim liberalizmom. Velja pa, da tako ‘levičarji’ kot ‘liberalci’ izhajajo iz nekdanje Zveze komunistov Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije. Tako eni kot drugi so po letu 1991 zamenjali svojo kožo in se prikazali kot polnopravni člani demokratične skupnosti. ………

Pred volitvami 2008 se je govorilo, da bo Janšev SDS pogoltnil preostale desne stranke, to pa je potem pokazal tudi volilni izid, ki je NSi potisnil iz parlamenta, SLS pa se je komaj obdržal. Se bo tak scenarij ponovil tudi za levico – javnomnenjske raziskave kažejo majhno podporo Zaresu in LDS-u?

‘Levica’ bi se lahko konsolidirala le, če bi ji uspelo, da bi prestrašila volivce v Sloveniji. Ti poskusi so se že začeli z izpostavljanjem izjav Grimsa in Tanka, ki predstavljajo, milo rečeno, prikaz miselne zaostalosti, ki je posledica dvajsetletne negativne selekcije vodilne skupine v Janševem SDS-u.

……

Na drugi strani pa morate vedeti tudi to, da so vsi poglavitni tiskani mediji v državi v rokah omrežij, ki podpirajo levo-liberalni blok. Zato pričakujem, da se bo v naslednjem letu jasno pokazalo tudi to, da mediji v Sloveniji niso neodvisni, temveč so zavezani lastnikom, medijskim tajkunom in oligarhičnemu omrežju ‘levice’.

Napovedali ste tudi, da bodo leve stranke mrzlično iskale nov obraz, s katerim bi lahko šli na volitve in ki bi morda prepričal volivce. Razen ljubljanskega župana Zorana Jankovića na vidiku še ni nikogar drugega. Menite, da lahko Janković pomaga levici? Ali je on sploh lahko predstavnik levice?

……

Poudarjam, da imajo levo-liberalne oligarhije interes, da končajo procese privatizacije ali pa s pomočjo države in bank, na primer NLB-ja, končajo nekatere svoje sicer že propadle projekte. Tudi zato, na primer, prezadolženih Stožic ne pošljejo v stečaj. Če bi namreč na volitvah zmagal levo-liberalni tabor, bi ohranil dostop do vzvodov odločanja v NLB-ju in napolnil 200-milijonsko stožensko luknjo. Mimogrede naj omenim, da bi ob stečaju stoženskega projekta NLB moral nemudoma izvesti novo dokapitalizacijo v višini teh 200 milijonov evrov. Vedeti morate, da NLB obvladujejo krogi, ki iz ozadja vodijo SD, tj. ‘Pahorjevo’ stranko in ministrstvo za finance. Zato naj vas hitrost dokapitalizacij NLB-ja na račun davkoplačevalce, nikar ne preseneča.

Več: MMC RTV SLO