PISMO BRALCA. Sedim pred TV in poslušam večerna poročila. Ob novici, ki ni novica, ampak znak za alarm, me je zmrazilo po vsem telesu. Vzrok: asociacija na počutje Romunov pred padcem oblasti Nicolae Ceausescuja. Veliki vodja, ki je za časa vladanje zatrl vsako dobro idejo za rast gospodarstva in njegovo vključitev v svetovno trgovino, ob hkratnem zapravljanju davkoplačevalskega denarja za slabo pripravljene infrastrukturne projekte, manjko finačnih sredstev pa nabiral z zviševanjem DDV-ja, in tako ohranjal sistem avtarktičnega gospodarstva pri življenju do nivoja siromašenja ljudstva, ki se je smelo začeti greti v stanovanju šele pri temperaturi 8°C. S svojo tajno policijo in zatiranjem svoboščin je s strahovlado blokiral vsako civilno iniciativo in si podvrgel državne institucije. Asociacija je bila tako močna zato, ker sem slišal nekaj prav šokantnih novic, ki niti niso nove za nas starejše, saj se spomnimo pogojev življenja pod oblastjo pred osamosvojitvijo. Romunski primer sem navedel zato, ker so predlogi »nove vlade« po konstruktivni nezaupnici skoraj identični Romunskim. Slišal sem nekaj o dvigu DDV, ukinitvi slabe banke, ustavitvi državnega holdinga in zagonu javnih del na infrastrukturnih projektih, kot da smo po drugi svetovni vojni. Predlagatelji so »pozabili« povedati, da nas čakajo še karte (živilske nakaznice) in boni za druge potrebščine. Nič ni bilo govora o sanaciji finančnega trga, o »prevetritvi«, kot radi govorijo člani SD, tajkunskih poslov, »prijateljskih kreditov«, itd., ampak o pokrivanju bančnih »lukenj« ali izgub z davkoplačevalskim denarjem, da se bo še naprej lahko ropalo državo, siromašilo gospodarstvo in se zapiralo pred svetovno trgovino z nizko produktivnostjo in slabo kakovstjo izdelkov. Čudi me, da nam v svojem »programu izhoda iz krize« niso obljubil udarništva, obvezne oddaje pridelkov, brigadirske gradnje avtocest in železnice, mitingov resnice namesto »vstajniških« pohodov po ulicah z vkliki: »živela nova vlada« in »svoboda naroda, smrt napredku«. Ja, to bi bil mogoče sovražni govor, ker ne bi vsklikali »smrt fašizmu«. Tudi niso omenili, da bodo sindikati pohlevno sprejeli vse gorje zablod nove vlade in delavci nehali štrajkati. Zakaj bi le štrajkali, saj bomo kmalu vsi enaki in enakopravni v revščini, vsak bo imel »svoj kajir in svoj tajir«, državni plašč pozimi in kratke hlače poleti. Če koga ni zmrazilo ob poročilih kot mene, se mu opravičujem, je pač mlad in/ali naiven, in verjame na lepe oči in besede in se bo postopno privadil na spanje na klopi, pokrit s časopisom »objektivnih« medijev, poslušal pa poročila preko pouličnih zvočnikov, kot je predvidel že Orwel. Ob vsem spoznanju kaj nas čaka, z malo pretiravanja in sarkazma ter manj bodic kot jih je namenil predsedniku države Jež v Sobotni prilogi Dela, sem pa videl tudi vrle poslance, kako se veselijo »novih« rešitev »nove« vlade, ker bodo, če »prav« glasujejo, lahko še naprej greli svoje poslanske klopi, pardon, fotelje tudi tisti iz malih strank in tistih iz »novih« ad hoc strank, ki so vzniknile ob zadnjih volitvah, ne da bi imeli izkušnje z vodenjem države, so pa znale ljube Slovence, kot že nič koliko krat, naplahtati z obljubami na boljši jutri. Zaradi egocentričnosti in lastnih koristi, bodo poslanci, če bodo podprli »novo vlado«, poteptali dobre rešitve za izhod iz krize in kaznovali vse, ki so odkrito in pošteno ter jasno povedali, da izhoda iz krize ni brez odpovedi, zakaj obljube brez jamstva za izvedbo so kot slabi krediti brez zagotovila vračila, ki jih je delila prejšna oblast. Če se bo uresničila želja uzorpatorjev oblasti, bo kesanje za storjeno napako prepozno, pristali bomo na repu Evrope, ki nas ne bo vlekla iz blata kot Grke, ker smo premali in neinteresantni zaradi nesposobnosti dobro voditi državo.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale , Aškerčeva 16
Foto: Pozitivna Slovenija
