V Primorskih novicah je v pogovoru z novinarko Aljo Tasi sodeloval dr. Marko Pavliha. Naslov intervjuja: od politika do guruja. Povzemamo nekatere zanimive odgovore.
Ta teden ste napisali odprto pismo zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, da izstopate iz posvetovalne skupine o izvajanju arbitražnega sporazuma. Zakaj ta korak?
“Pred referendumom sem obljubil, da bom ne glede na izid glasovanja še naprej pripravljen pomagati, bodisi pri obuditvi pogajanj o iskanju nove diplomatske rešitve spora med obema državama ali pri pripravi memoranduma za arbitražo. To sem storil zaradi najboljših želja naši domovini in ker se zavedam nujnosti sodelovanja politike in stroke.
Žal so se okoliščine v zadnjih mesecih tako poslabšale, da zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov ne morem več sodelovati pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta. Ne želim služiti za alibi vladajočim politikom v primeru katastrofalne arbitražne odločitve. Ne samo, da je arbitražni sporazum slab, Hrvaška ga tudi vseskozi krši in prejudicira odločitev.
Za nameček je delovanje vseh skupin in podskupin ter drugih arbitražnih akterjev postalo popolnoma nepregledno in vsaj iz mojega zornega kota neučinkovito, saj se že nekaj mesecev nismo sestali, pa tudi sicer ni jasno – razen morda izbrancem – kaj se dogaja v ozadju. Enostranski potezi hrvaškega geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo sta eklatantna primera, ko bi morali pravniki zavzeti skupno stališče in svetovati zunanjemu ministrstvu in vladi, pa se to na žalost ni dogodilo.”
/ … /
Zdaj javno protestirate, da ste zaradi tega izključeni tudi iz nekaterih medijev.
“Naporno je biti nevtralen, ker nikomur nisi zares všeč. Tudi za medije ni zanimivo, če si spraven in sodelovalen.”
Po drugi strani pa ste ravno odpadniki iz politike za ljudi najbolj zanimivi. Recimo tisti, ki ste sodelovali na okrogli mizi Resetirajmo Slovenijo.
“To je res. Nisem pričakoval tako burnega odmeva na to okroglo mizo. Zgodilo se je podobno kot pri arbitražnem sporazumu. Mimogrede, glede arbitraže in reševanja spora s Hrvaško že 20 let zastopam ista stališča, za razliko od mnogih, s predsednikom vlade na čelu. Seveda sem bil spet obsojen, da sem prestopil na desnico.”
Če nisi naš, si proti nam?
“V tem primeru očitno moji argumenti bolj ustrezajo desnici, ampak gre za pomembna vprašanja, ki ne smejo podlegati pritiskom strankarske politike. Nisem pričakoval takih političnih napadov in diskreditacij, celo od predsednika države, kar je grozno.”
S čim vas je prizadel?
“Tiste, ki smo bili proti, je označil za nepoznavalce in diletante na področju mednarodnega prava.”
/ .. /
Ali tudi politiki v času krize iščejo odgovore v etičnem delovanju?
“Absolutno. Prvi, ki je opozoril na etične vidike svetovne krize, je bil nadškof dr. Stres, ki ga izjemno cenim. Njegove besede so me zelo presunile, čeprav je vse skupaj logično in očitno. Morala je človekovo notranje dojemanje, kaj je dobro in kaj slabo, etika pa je naš odnos do sveta. Dalajlama zelo pogosto govori o sočutju. V slovenščini ima ta beseda žalosten prizvok. Sočustvujemo z nekom, ki je žalosten. To ne drži, kajti sočutje pomeni, da čutimo z nekom v dobrem in v slabem. Jasno, da sta nas pogoltnost in grabežljivost pripeljali do tu, kjer smo. Po drugi strani pa se čudim, da se večina pravnikov in politikov izogiba etike kot hudič križa. Ko sem na zadnjih dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu govoril o zlorabah prava, me je predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije ožigosal, da sem iracionalen in pretirano čustven.”
Več: Primorske novice
