Ena odmevnejših pravosodnih zgodb teh dni je sodni proces, ki ga je proti p. dr. Tadeju Strehovcu, ustanovitelju zavoda 24kul.si, ki si prek svojega spletnega portala dosledno prizadeva za družino, kulturo življenja in spoštovanja dostojanstva vsakega človeka, tudi nerojenih otrok, sprožilo državno tožilstvo.
Temeljni obrisi zgodbe so pozornim bralcem tiskanih (Družina) in spletnih medijev že znani, zato le na kratko: portal 24kul.si je leta 2016 objavil psevdonimni kritični prispevek na račun poimensko znanega kroga ljudi, ki so želeli preko oblastnih prisilnih vzvodov preprečiti javno molitev za nerojene otroke pred ljubljansko porodnišnico. Protimolitveni lobisti, ki se zavzemajo za promocijo splava nerojenih otrok, so se zaradi prispevka menda čutili užaljene, zatrjevali so tudi, da naj bi bili zaradi njega tarča osebnih diskreditacij in razžalitev. V ravnanju portala 24ku1.si so prepoznali kršitev 297. člena kazenskega zakonika, ki (z zaporom do dveh let) sankcionira javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Državno tožilstvo je njihovo argumentacijo sprejelo in proti zakonitemu zastopniku zavoda 24kulsi, torej p. dr. Strehovcu, vložilo obtožnico.
Takšno ravnanje tožilstva je sprožilo vrsto kritičnih pomislekov, tudi v strokovnih vrstah. Na tem mestu želimo izpostaviti stališče Akademskega društva Pravnik, ki je nastopilo »zoper ideološki pravosodni pregon duhovnika«, kakor so člani naslovili društveno javno izjavo. V njej opozarjajo, da je obtožnica proti p. dr. Strehovcu večkratno neosnovana. Tako med drugim sploh ni utemeljena na vseh znakih kaznivega dejanja in je »nestrokovno oprta na konstrukt o subjektivnih razžalitvah in domnevnih diskreditacijah, ki naj bi bile povezane z nekimi zunanjimi dejanji (npr. elektronska sporočila, grožnje po te-lefonu, zmerjanje na ulici, kljukasti križ), katerih dejansko stanje pa ni utemeljeno z dejstvi, datumsko določeno in utemeljeno medsebojno povezano«.
Akademsko društvo Pravnik opozarja tudi na dejstvo, da s to obtožnico državno tožilstvo bistveno odstopa od svojega dosedanjega pravnega stališča o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Do sedaj je namreč državno tožilstvo pazilo, da je pri izvajanju pregona za to kaznivo dejanje upoštevalo poseg v ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja in svobode tiska in v vsakem posameznem primeru presodilo, ali je kazenski pregon nujen po merilu sorazmernosti in je uveljavljanje kazenske represije zadnje možno sredstvo za odpravo negativnih pojavov v družbi (načelo ultima ratio). V primeru obtožnice zoper p. dr. Strehovca pa se je državno tožilstvo »neutemeljeno voluntaristično ali na pritisk določenega lobija odločilo, da od uveljavljenega pristopa pregona odstopi in močno poostri kazensko represijo na področju svobode izražanja in svobode tiska«, kar močno odstopa tudi od ustaljene slovenske in evropske sodne in ustavnosodne prakse.
Iz takšnega ravnanja tožilstva po prepričanju Akademskega društva Pravnik izhaja, da je »javno zavzemanje za katoliški nauk in moralo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti«. kar je med drugim v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Državno tožilstvo zato »s svojo obtožnico stigmatizira katoličane in Katoliško cerkev za protipravno osnovano in delujočo skupnost oziroma organizacijo«; takšna pravosodna politika kazenskega pregona pa ima segregacijske znake, saj »katoličanom odreka človekove pravice in temeljne svoboščine, kot je svoboda vesti, veroizpovedi in izražanja«.
Iz teh kritičnih ugotovitev izhaja jasen sklep, ki ga je Akademsko društvo Pravnik strnilo v poziv državnemu tožilstvu, naj »nemudoma umakne obtožnico zoper duhovnika Strehovca in preneha z ideološko pravosodno politiko, ki je izbrano uperjena proti katoličanom in Katoliški cerkvi«.
Na odgovor, ali bo tožilstvo poziv upoštevalo, ne bo treba čakati dolgo. Po nedavnem predobravnavnem naroku je namreč pristojno sodišče v tem primeru že razpisalo šest obravnav, prvo za 10. oktober.
Članek objavljen v Slovenskem času, prilogi tednika Družina, št. 101, str.2-3
