Avtor: Dejan Steinbuch. Vir: Finance. Slovencem je vseeno, ker danes ne bo konca sveta. Zanje je dovolj velik šok že spoznanje, da so jim ukradli proteste. Tako kot tudi državo in še kaj.
…..
Kdo bo nas, državljane, ki nismo del javnega sektorja, odrešil pred kavbojskimi sindikalisti javnega sektorja, ki se obnašajo tako, kot da je Slovenija njihova zasebna last? Zakaj bi morali zaposleni v zasebnem sektorju prenašati izsiljevanja in spletke samovšečnih štrukljev?! Saj menda nismo stopili z dežja pod kap; iz diktature proletariata v diktaturo sindikatov?!
V tako zastrupljenem ozračju, kjer nekateri sindikalisti opravljajo umazano delo političnih agitatorjev, civilna družba nima pravih pogojev za delovanje. Zategadelj nisem posebej presenečen, da se je zgodilo, kar se je; ljudska pobuda, rojena na mariborskih ulicah, je postala plen političnih spletkarjev in spin doktorjev.
….
Ko sem na slovenski televiziji, ki je iz zdravstvenih razlogov sicer gledam vedno manj – se namreč ravnam po misli Petra Sloterdijka, da »kdor bere časopise in je gobe, je že kontaminiran« -, videl nekatere like, zbrane v karikaturi »Roška revisited«, sem se najprej zdrznil. Nika Toša bi še prenesel. Ljuba Bavcona pa res nisem pričakoval. Da je ta tovariš lahko tako predrzen in da se celo javno oglaša kot moralna avtoriteta, je bilo nepredstavljivo celo leta 1988!
Ob Bavconu, jasno, so stali sami relikti bivšega režima. Ti stari, kompromitirani in odsluženi komunistični kadri bodo ob pomoči pol stoletja mlajših spletnih gverilcev, kot je Vuk Ćosić, reševali republiko pred propadom?! Je to šala leta?
……
Nočem biti njihov advocatus diaboli, toda za slovenske medijske hiše so demonstracije osrednji medijski dogodek leta; njihova vzhičenost je do določene mere razumljiva, saj so dogajanje ljudstva prepoznale kot odlično priložnost za dvigovanje branosti, gledanosti, poslušanosti in obiskanosti.
Več: Finance
