Prijateljske rastline skupaj v vrtu – dobre sosede

4
646

Že od nekaj so mi bili všeč pisani vrtovi, pisani vzorčki, raznolike hiše, prav tako raznovrstne rastline skupaj … In potem sem spoznala pisanost vrtov še na prav poseben način! Zame je bilo nekaj pretresljivega in ganljivega, ko sem začela ugotavljati, kako dobro vplivajo med seboj razne rastline. Prav blagodejno! (No, ja, so tudi rastline, ki pa se med seboj ne prenašajo tako zelo dobro.)

Tako če poznamo vsaj malo te “lastnosti” posameznih rastlin, moremo svojemu vrtu in posledično tudi svojemu zdravju* in veselju** pomagati prav s tem, da omogočimo posameznim rastlinam, da rastejo v “dobri družbi”! Potem ni potrebno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev v boju proti škodljivcem in boleznim rastlin in gotovo nam prinaša veliko veselja spoznanje, kako pomagamo ustvarjati resnično boljši svet …No, malo z občutkom in ljubeznijo do življenja in hkrati z znanjem, ki ga moremo osvojiti, moremo za zdravje rastlin v vrtu uporabiti vplive nekaterih rastlin, ki jih imajo na tla in škodljivce.

Dobra soseda sta korenje in čebula oz. korenje in por. Drug drugemu, korenje in čebula oz. por, pomagata proti zajedavcem,  tako proti korenjevi oz. čebulni muhi. Česen, deluje bakteristatično in fungicidno ter odganja miši. Zato je priporočljivo, da raste po vsem vrtu, tudi med rožami, saj jih bo tako varoval pred boleznimi. Bodimo pa pozorni na medsosedske odnose. Tako naj ne raste blizu graha, fižola in zelja. Česen koristi tudi jagodam (proti plesni) in jagode koristijo česnu. Listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in goseni­cami.

Zelena
Zelena

Žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, odvračajo kapusovega belina. Šetraj varuje fižol pred listnimi ušmi.  Naslednja koristna rastlina je bazilika, ta blagodejno vpliva na rastline, zato jo posejemo ali posadimo po celem vrtu.

Bazilika
Bazilika

Timijan odganja polže in uši, sivka pa poleg uši še odvrača mravlje. Drobnjak deluje proti pepelasti plesni in je tudi priporočljivo, da raste povsod po vrtu.

Drobnjak
Drobnjak

Korenine špinače godijo tlom in njen vonj odganja škodljivce, med drugimi tudi bolhače ter spodbuja rast vseh vrtnin. Koperc vpliva na boljšo kalivost semen. Boreč varuje kapusnice ter odvrača polže.

Boreč
Boreč

Česen, cesarski tulipan, bob, mleček, črni ribez, zelena, medena detelja … odganjajo voluharja. Po celem vrtu naj rastejo žametnica, ognjič in kapucinka, ki odvračajo uši.

Kapucinka
Kapucinka

Ognjič odganja tudi talne ogorčice in polže.

Rumeni ognjič
Rumeni ognjič

Tudi žametnica preganja talne ogorčice in s tem koristno vpliva na tla. Žametnici se izogiba tudi koloradski hrošč, torej ne bi bilo slabo posaditi žametnice (tagetes) ob krompir. Res pa imajo žametnico radi polži. Vendar, če je žametnica ob robu, bodo morda polži ostali kar tam.

Žametnice
Žametnice

Kapucinka in vrtna kreša varujeta para­dižnik in sadno drevje pred listnimi in krvavimi ušmi. Meliso, žajbelj, timijan in sivko posadimo k vrtnicam.

Sivka
Sivka

Solata je “nevtralna”, lahko jo sejemo vsepovsod, tudi na prazne površine oz. je dobra soseda mnogim rastlinam.

Dobri “pari”:

  • česen + jagode
  • krompir + nizek fižol
  • zgodnji korenček + čebula
  • pozni korenček + por
  • nizki fižol + rdeča pesa + šetraj
  • zelena + por
  • korenček + solata + drobnjak
  • paradižnik + peteršilj
  • paradižnik + zelena
  • solata + redkvica + kolerabica
  • zelje + nizki fižol
  • kumare + koper
Peteršilj
Peteršilj

Slabi sosedje:

  • solata – peteršilj
  • komarček – paradižnik
  • nizki fižol – čebula
  • zelje – čebula
  • paradižnik – grah
  • grah – fižol
  • krompir – sončnice
  • krompir – paradižnik
  • zelje – gorjušica (gorčica)

Trenutno stanje duha. Tudi z ljudmi je tako, z enimi smo zelo radi skupaj, se dobro prenašamo ali celo veliko bolje rastemo skupaj kot bi brez drug drugega … Nekatere pa prenašamo slabše – in drugi nas prav tako …

Foto: Ana Kos

4 KOMENTARJI

  1. Kako sem vesel takih člankov.
    Hvala Ana!

    Morda bi odprli rubriko in bi bilo več takih člankov o vrtovih, zelenjavi, poljedelstvu, čebelarstvu, …
    Ravno v zadnjih 2 mesecih sem se prvič lotil svojega vrta, prej sem ga občasno obdeloval pri starših.

    V knjižnici sem vzel knjigo Zelenjavni vrt Miše Pušenjak.

  2. Ce bo gospa tako nadaljevala s tem koristnim in hvalevrednim pisanjem o koristnih, dobrih in manj dobrih sosedstvih v naravih, bo Ivan Esenko, ki ima svojo redno kolumno v Druzini: Po naravi do stvarnika, dobil konkurentko.

    Hvala Bogu, da na tem planetu nismo sami ampak vse povsod mrgoli zivih bitij, v zraku, na zemlji, pod zemljo in v vodi. Toliko jih je in se vedno odkrivajo biologi nove vrste. Nekatere pa izumirajo, ker smo se jim mi ljudje, ki naj bi bili krona stvarstva, prehudo zamerili in jim skodovali s svojo sebicno dobickazeljnostjo. In, da se ne bi prevzeli, vsa ta ziva bitja so ravno tako ziva kot mi sami in imajo iz bozjega vidika ravno tako pravico do zivljenja.
    Poleg obicajne dovrsenosti in zakonitosti, ki vlada v naravi, so vsa ta ziva bitja unikati. In celotno stvarstvo je z nami v sorodu. Tu postanem veren, ali bolje receno, pobozen in si mislim: glej kako je ta nas Bog Stvarnik neizmerno velik. Vse stvarstvo nosi njegov stil in njegov pecat. Obcudujem nasega Stvarnika in pozabim na levicarsko teorijo evolucijo, zaradi katere mnogi odpadejo od Boga.
    Bog je tako cudovito in smiselno vse ustvaril. V svoji razsipnosti ni nacrtoval nekih vzporednih klonov, niti bitij, ki bi bila po naravi manj smiselna ali celo manjvredna. Iz tega sklepam, da vse ustvarjeno ljubi.
    In da je ta njegova Ljubezen tisti motor, ki poganja celotno stvarstvo.

    Vse kar zivi, diha, raste, se razmnozuje in umira, vkljucno s clovesko ribico v postojnski jami.
    Vse je do skrajnosti smiselno, nacrtovano in obcudovanja vredno.
    Najbolj pa se hvalezen Bogu za cudez roz in njihovo resnicno bozansko razkosje. Nekateri so prepricani, da so roze zadnji ostanek nekdanjega raja iz katerega so bili nasi predniki izgnani. Razlika naj bi bila samo v tem, da se nase zemeljske roze postarajo in uvenijo. To pa nas na poseben, ocarljiv nacin spominja tudi na nase koncno bivanje na zemlji.

  3. Poudarek tega dolgega članka in tehnično izčrpnega članka je seveda na zadnjem odstavku. Sicer ne bi izšel v Časniku ampak npr. v Bodi eko. A mene osebno bolj veseli ekologija.

    A tudi zadnji odstavek bom z veseljem pokomentiram. Takšna Časniku prijazna rastlina sem tudi jaz. Kot ateist že samo z rednim pretežno spoštljivim komentiranjem na vaših straneh desetkrat več priporomem k legitimizaciji vašega bloka in pogleda na svet kot deset nestrpnih vam istomislečih komentatorjev.

    Osebno si želim cel vrt podobnih “rastlin”, ki, čeprav smo sila različne, ena drugi omogočamo pogoje za normalno rast in razvoj. 🙂

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite