Internet ne bo sprožil izumrtja tiskanih časopisov, knjig in televizijskih oddaj. Možnosti, ki jih ponujajo spletne tehnologije in spremenjene navade uporabnikov vsebin že sedaj temeljito pretresajo medijsko sceno. Nekaj bankrotov in konsolidacij klasičnih medijskih hiš se je že zgodilo, pojavlja pa se množica novih medijev. Celo najstarejši še izhajajoči časopis na svetu švedski Post- och Inrikes Tidningar (ustanovljen kot Ordinari Post Tijdender leta 1645) je se bil prisiljen preseliti zgolj na splet.
Način pojavljanja in vzpostavljanja novih internetnih medijev spominja na otroško dobo tiskanih časopisov v 17. in 18. stoletju. Bolj kot komercialna podjetja so bili tiskani časniki ustanovljeni kot orodje za posredovanje vsebin skladnih z motivi ustanovitelja ali ustanoviteljev. Kot ustanovitelji nastopajo država, bogati založniki, skupine navdušencev. Seveda se vsi trudijo da prihodki od prodaje pokrijejo stroške ampak zaresni posel so časopis postali šele v devetnajstem stoletju.
Tudi letošnji Pulitzerjev nagrajenec spletni magazin Pro Publica je lep primer medija, ki ni nastal prvenstveno kot komercialno podjetje, ampak kot neprofitni projekt premožnih posameznikov, ki so omogočili ustvarjalno okolje za preiskovalne ameriške novinarje.
