Prihaja inflacija

0

Nahajamo se v drugem valu gospodarske krize. Mnogi jo primerjajo z veliko depresijo v dvajsetih letih preteklega stoletja, drugi pa opozarjajo, da bi to lahko bila najhujša kriza sodobnega sveta. Njene posledice bi lahko bile katastrofalne.

Kriza se poglablja

Območje evra je tudi uradno padlo v drugo recesijo (realno je v recesiji vse od začetka krize). Recesija pomeni, da država drugo četrtletje zapored beleži negativno gospodarsko rast. Znan ameriški ekonomist Nouriel Roubini opozarja, da se recesija seli v jedro evropske unije, v Nemčijo in Francijo. »Periferija«, manj razvite države uvažajo vedno manj njunih izdelkov: npr. upad prodaje avtomobilov. Roubini je med drugim pravilno napovedal zlom ameriškega nepremičninskega trga in svetovno recesijo v letih 2008/09.

Švicarskega ekonomista in poslovneža dr. Marca Fabra Slovenci dobro poznamo. Na Prvem kongresu plemenitih kovin in surovin, oktobra 2007, je napovedal zlom slovenskega delniškega trga. Mnogi ga takrat niso jemali resno. Spomladi naslednjega leta se je njegova napoved uresničila. Faber je v svojem zadnjem komentarju zapisal, da imamo krizo, ker smo med leti 1980 in 2007 živeli predobro, predvsem na »puf«. Pravi, da je zahodni svet preveč zadolžen in dolg bo potrebno vrniti. Nemški časnik »Die Welt« poroča, da se je od leta 2008 v ZDA količina denarja v obtoku kar potrojila, v EU podvojila. Za Fabra je rešitev v resetiranju finančnega sistema. Do tega pa bo prišlo, ko bodo začeli trgi (valute, delnice, obveznice) propadati. Srečni bomo lahko, »če bomo ohranili polovico svojega premoženja«.

Denar je podvržen inflaciji

Evropska centralna banka je pred leti izdala Priročnik za učitelje z naslovom: »Cenovna stabilnost, zakaj je zame pomembna?« V poglavju o zgodovini denarja so naštete tri funkcije denarja: menjalno sredstvo, obračunska enota in ohranjevalec vrednosti. Prvi dve funkciji denar nesporno predstavlja, popolnoma pa odpove pri funkciji ohranjevalca vrednosti. V priročniku lahko preberemo: »Če denar ni zmožen opravljati funkcije ohranjevalca vrednosti, bodo ljudje za hranjenje vrednosti uporabljali druga sredstva.«

France Arhar je pred nekaj meseci postal predsednik Združenja bank Slovenije. Nekateri ugibajo, da bo prihodnje leto kandidiral za mesto guvernerja centralne banke. Po njegovem trenutni finančni sistem deluje samo zato, ker ljudje zaupamo denarju. Bankirji se najbolj bojijo, da bi se to zaupanje zamajalo in bi ljudje začeli dvigovati prihranke iz bank. V nekaterih državah se to že dogaja.

Med ekonomisti se tudi vedno glasneje govori, da bi morali dvigniti inflacijski cilj v Evropski uniji. Po mnenju ekonomista Paula Krugmanna bi ta moral biti pri 4 %. Če bo torej statistična inflacija dosegala 4 %, kakšna bo potem šele realna inflacija? Nekdanji predsednik nemške centralne banke, Thilo Sarrazin, je v zadnji številki renomiranega nemškega finančnega časopisa »Focus money« izjavil, da bo inflacija razvrednotila prihranke. Njegov citat je celo pokrival naslovnico omenjenega časopisa. Pojavljajo se tudi ideje o uvedbi delnega zlatega standarda, ki smo ga v sodobnem svetu imeli do leta 1971. Takrat je imel papirnati denar delno kritje v zlatu. In kolikor je država imela v lasti zlata, toliko je lahko dala denarja v obtok.

Vprašanje torej že dolgo ni več ali inflacija bo ali ne, temveč kako visoka bo in kako bo to vplivalo na premoženje, ki bo neprimerno naloženo v t.i. »varnih naložbah«.

         Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec. 

Foto: Wikipedia