Pričevalec Franc Zupančič dobro ve, kako so šli mehanizmi revolucije

0
Franc Zupančič Foto: TV Slovenija

Kranjčan, skoraj 99 letni gradbeni inženir Franc Zupančič, ki je bil med vojno v nemški vojski in pozneje v partizanih, je izredno zanimiv pričevalec (TUKAJ)). Njegov oče Franc starejši je bil avstrijski častnik v prvi svetovni vojni. Veliko je fotografiral in pisal izjemno zanimiv dnevnik vojnih dni, ki je pred leti izšel pri Slovenski matici. Uredila ga je pričevalčeva hči Jasmina, poročena Pogačnik, ki se je tudi pridružila očetovemu pričevanju in ga v marsičem obogatila.

Franc Zupančič je bil pred vojno sošolec Staneta Žagarja, poznejšega partizanskega komandanta v Dražgošah, poznal pa je tudi Fanovša Emmerja, organizatorja upora proti okupatorju na liberalni strani, ki pa ga je komunistična VOS umorila že decembra 1941. Pričevalčev oče je bil geometer, že od otroštva mu je pomagal tudi Franc, ki ga je po okupaciji pot vodila na šolanje na Dunaj, kjer pa je bil mobiliziran v nemško vojsko. Znašel se je tako, da se je prijavil za tolmača iz srbohrvaščine. Ob obisku doma se je odločil, da se ne vrne nazaj v nemško vojsko. Poiskal je stik s partizani in šel v njihove vrste. Za 14 dni so ga zaprli in zasliševali, ker mu niso zaupali, tudi zato, ker je imel brata Leona, ki je z odliko zaključil pravo v Ljubljani pri domobranski policiji.

Franc Zupančič dobro ve, kako so šli mehanizmi revolucije in nadzora prebivalstva

Franc Zupančič natančno opisuje svoje izkušnje v partizanih.Zadolžen je bil za zbiranje hrane. Tako se je udeleževal tudi »rekvizicij«, ko je šlo za ropanje živil na tistih kmetijah, ki so jih odkazali partizanski zaupniki. V eni takih akcij pri Treh kraljih je bil težko ranjen in odpeljan na zdravljenje v partizansko bolnišnico Franja. Po okrevanju in ob koncu vojne je bil s partizani v Tržiču (Monfalcone), a so se morali umakniti podobno kot takrat iz Trsta in Gorice.

Po vojni se je uspel vpisati na gradbeno fakulteto, vendar ne brez težav, saj so mu očitali brata domobranca. Brat Leon je izginil v povojnih pomorih. Franc je postal inženir, diplomiral je s prometne ureditve Kranja, ki je že takrat predvidevala krožišče, kar v pričevanju tudi pokaže. Sodeloval je pri številnih gradbenih projektih, med drugim pri gradnji letališča na Brniku, več mesecev pa je dela tudi pri obnovi v potresu porušenega Skopja za kar je bil tudi odlikovan.

Pričevanju se je pridružila tudi hči Jasmina, poročena Pogačnik, ki je zgledno seznanjena z očetovo življenjsko potjo in o tem načrtno zbira podatke ter dokumente. Pravi, da oče dobro ve, kako so šli mehanizmi revolucije in nadzora prebivalstva, za katerega domneva, da še vedno obstaja, in s tem tudi strah oz. previdnost. Zato je marsikaj v pričevanju ostalo tudi nedorečeno.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.