Bruno Tekavec o očetu Filipu, ki je izdal tigrovce

8

Pričevalec Bruno Tekavec o očetu Filipu, da je izdal tigrovcePričevalec Bruno Tekavec v TV oddaji Pričevalci, ki jo je vodil Jože Možina, izpričuje o svojem očetu Filipu Tekavcu, da je izdal tigrovce na Mali gori pri Ribnici. Izpoved je odjeknila kot zamolkel glas vesti iz globoko zasidrane trpeče molčečnosti človeka, ki je nosil to breme svojega očeta na duši. Nekateri to zmorejo, imajo pogum spregovoriti o stvareh, ki so veljale za družinsko skrivnost ali prepovedane teme. Skoraj tri četrt stoletja se je rahljal nadzor nad spominom in molčečnostjo. V pretresljivem pričevanju izvemo resnico o tem, kdo je izdal prve primorske antifašiste – tigrovce na Mali Gori pri Ribnici.

Izdaja tigrovcev je bila delo indoktriniranega komunista

Tam so se utaborili Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja. V spopadu z Italijani na Mali gori 13. maja 1941 je mrtev obležal 34-letni Danilo Zelen iz Senožeč. 29-letni Ferdo Kravanja iz Čezsoče je bil ranjen in zajet. 36-letnemu Antonu Majniku iz Volč na Tolminskem pa je uspelo pobegniti. Po njihovi predanosti boju bi bilo moč sklepati, da naj bi si ranjeni Zelen v brezupnem položaju pognal smrtni strel v glavo s svojo roko, Kravanji pa naj bi to ne uspelo in se je le obstrelil. Že vklenjenemu Majniku je uspelo celo pobegniti. Oba sta preživela in nadaljevala boj v partizanskih vrstah. To je bil prvi oborožen spopad Slovencev z italijansko vojsko v novo okupirani Sloveniji.

Ob napadu Nemcev na Jugoslavijo leta 1941 so se primorski emigranti v velikem številu odzvali pozivu dr. Lava Čermelja in njegovih ožjih sodelavcev, članov takrat že razpuščene Zveze primorskih emigrantskih društev, ki ga je že 6. aprila objavil ljubljanski radio: klical je Primorce v Soško legijo. V treh dneh se je v Novem mestu zbralo med dva do tri tisoč prostovoljcev. V špici so se znašli tigrovci Just Godnič, Maks Rejc in najverjetneje tudi Ferdo Kravanja, a v vsesplošni zmedi glede na okoliščine se je (pre)velika enota kmalu razkrojila. Nekatere so Italijani aretirali, lepo število se jih je priključilo nastajajočim partizanskim skupinam. Sledil je drugi tržaški proces, Primorci so imeli za sabo že večletni antifašistični odpor, saj je bil TIGR ustanovljen na Nanosu že leta 1927, njegovi zametki pa segajo v leto 1924. (Vir: Silvo Fatur)

Kdo je bil Filip Tekavec – Gašper

Kdo je bila torej oseba, ki je s pisnim obvestilom izdala italijanski okupacijski vojski primorske antifašiste – tigrovce? S kakšnim namenom? Pričevalec Bruno Tekavec je povedal, da je bil to Filip Tekavec, njegov oče, predvojni komunist in poznejši komandant ribniške čete. Vendar zgodbo je treba osvetliti še z nekaterimi drugimi argumenti.

Življenjepisni viri govorijo, da se je Tekavec Filip – Gašper rodil v Ribnici leta 1912. Leta 1928 je stopil v podoficirsko šolo, sodeloval v demonstracijah v Šibeniku l. 1932 in bil obsojen po zakonu o zaščiti države na 5 let zapora. Po prestani kazni se je vrnil v Ribnico in je bil leta 1939 sprejet v Komunistično partijo. Po okupaciji je med prvimi odšel v partizane, bil komandant raznih enot, med drugim tudi Ribniške čete, in dopolnilne brigade pri Glavnem štabu Slovenije. Bil je osemkrat ranjen.

Vendar je treba povedati, da tega dejanja Filip Tekavec ni storil kot partizan ali poveljnik ribniške čete, temveč kot predvojni komunist, kajti partizanov in ribniške čete tedaj še ni bilo.

Revolucijo je poganjala boljševistična ideologija

Prva partizanska četa v Sloveniji je bila Molniška četa, ki je imela svoje korenine že v predvojnem delovanju zadvornške Svobode, ustanovljene leta 1927. Po prepovedi Svobode leta 1935, je že leta 1924 delovala v Zadvoru prva skojevska skupina in na pobudo komunistov in pod okriljem socialdemokratov je bilo ustanovljeno delavsko društvo Svoboda, v okviru katerega se je odvijalo celotno politično delovanje v občini Dobrunje. Iz tega bazena izhajajo borci Molniške čete in drugih enot, ki so se tu učili marksizma in leninizma. Molniška četa, je bila torej prva partizanska četa v Sloveniji, ki je obstajala in delovala od 13. julija 1941 do 7. januarja 1942, ustanovljena je bila na območju občine Moste – Polje. (Vir: Edo Svetek) Treba se je zavedati, da je revolucijo poganjala naprej boljševistična ideologija, ki ji je upor proti okupatorju pomenil tudi boj za oblast.

Po vojni je bil Tekavec Filip – Gašper načelnik vojnega okrožja Novo mesto, nazadnje pa komandant vojaške enote na Rakeku. Upokojen je bil kot podpolkovnik in prejel visoka državna odlikovanja, bil je častni občan Ribnice. Umrl je leta 1983.

Zamolčana resnica o izdaji primorskih tigrovcev

Resnica o izdaji primorskih tigrovcev je bila zamolčana, o njej se ni nikoli govorilo, niti ni bil storilec procesiran za izdajo slovenskih domoljubov fašistom. TIGR je imel globoke korenine v primorskem ljudstvu, večina nekdanjih borcev TIGRA se je vključila v partizanske vrste. Predvsem ni res, da je tigrovce povezala z množicami »in jim pokazala jasen vseljudski cilj« šele OF, saj dejstva pričajo drugače, tudi tržaški proces ni tigrovstva obglavil, nasprotno še okrepil ga je. Enostransko komunistično ocenjevanje TIGRA organizaciji ni bilo naklonjeno, zgodovina TIGRA je izpričana z dejstvi.

Zgodovina tigrovstva je veličastna zgodba o Primorski, je človeško najgloblje pričevanje o Primorcih. TIGR je najžlahtnejši pričevalec neuničljive volje malega naroda, ko se znajde v krutih krempljih in uničevalnem ognju večjega naroda, obsedenega z idejo o nadnarodu. TIGR je Primorska, TIGR so Primorci (besede pok. Marjana Bevka, predsednika Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, 2007) Pisatelj Boris Pahor je dejal. Bil je upor duha. Izdaja tigrovcev ni bilo domoljubno dejanje, temveč ideološko! Obsojanja vredno.

Mamo zaprla in mučila domobranska policija, prestala nemško delovno taborišče, po vojni zapore OZNE

Zgodba je zanimiva tudi za raziskovanje vzrokov bratomorne vojne na Slovenskem, ko je brat brata izdajal za ideološke cilje komunizma v izvirni in pristni leninistični obliki ali tudi ideološko obrambno. Ideološki cilji komunizma so se utemeljevali z revolucijo in internacionalizmom. Pomemben je bil cilj ne pa sredstva za dosego tega cilja. Nikar ne mečimo ljudem peska v oči, da je bila izdaja tigrovcev na Mali Gori pri Ribnici delo partizana, temveč indoktriniranega komunista, nastrojenega proti Angležem, saj so komunisti obtoževali tigrovce, da so zapleteni v razne imperialistične mreže, ti so veljali za agente angleškega Intelligence servisa.

Pretresljiva izpoved o krutih razmerah, ki jih je Bruno Tekavec kot otrok doživljal med vojno, potem ko je mamo zaprla in mučila domobranska policija, se nadaljuje tudi po vojni, ko ja mama po prihodu iz nemškega delovnega taborišča pristala še v zaporih OZNE.

Nujnost dialoga o vzrokih zle usode slovenskega naroda

Tedanji nesporazumi in nestrpnosti postajajo tudi danes aktualni. Tu bi omenila ocene o težko obvladljivih političnih razmerah pred in med NOB in dogodke po vojni, kakor tudi procese, ki so sledili. Udeleženci pogosto vztrajajo na svojih ideoloških pozicijah in so vse premalo pripravljeni na dialog o vzrokih zle usode slovenskega naroda in na medsebojno odpuščanje. Zločini na obeh straneh postajajo vir spoznanj in doumevanja zgodovinske komplementarnosti naših usod.

Nauk te zgodbe je zagotovo spoznanje, da je Filip Tekavec kot revolucionar postavil svojo razredno zavest pred domovinsko, domoljubno, pred tigrovski upor proti fašističnemu terorju in raznarodovanju Primorcev, saj se je mogel in bi se moral zavedati posledic svojega nepremišljenega dejanja. Sicer pa nismo tu, da bi komu, ki se ne more več braniti očitali in ga obsojali, temveč da se spravimo in učimo na napakah.

8 KOMENTARJI

  1. Vsa čast g.Tekavcu.
    In velika hvala za Resnico-ki res osvobaja vse!

    Vsa čast in hvala g.Možini.

    13.Maj mora postati dan Upora Slovencev in prve žrtve
    in
    dan prvega pravega izdajalca Slovenca.Žal, tako je.

    Komunist je Italijanom izdal TROFEJNI ZADETEK, ki so si gaželeli leta dolgo!

  2. Sin popravlja očetovo napako. Take zelo težke zadeve smo vsi dolžni storiti.
    Sicer pa je v prispevku najbolj pomembna trditev, ki jo avtor upravičeno problematizira: “Pomemben je bil cilj ne pa sredstva za dosego tega cilja.”

  3. Nikogar ne sprejmejo v združbo brez iniciacije. Le s svojo popolno kompromitacijo se pribori zaupanje, dokaže pripadnost lojalnost in zvestobo, do groba. Enako v New Jersey-u, Ljubljani in Neaplju.

  4. »Dan upora TIGR-a« ali »Dan zmage« suverene RS?
    REŠETO, 29. Junij 2020
    V zadnjem REŠETU je objavljen prispevek »Spominska slovesnost TIGR na Mali Gori«, v katerem se žal zopet opazi različne poudarke in interese spominjanja dogodkov na Mali Gori. Sam spremljam tudi vroče razprave o praznikih, da bi nas združevali, ne delili. To ni, 27. april, Dan Upora – Dan OF, ker tedaj ni bilo upora, niti ne OF, ki so jo vodili komunisti, ki so spoštovali, da sta bili Nemčija in SZ zaveznici. Ustanovljena je bila le PIF- protiimperialistična fronta. To ni tudi bivši Dan vstaje slovenskega naroda, 22. Julij, ko so partizani pri Tacnu likvidirali slovenskega žandarja, ki je bil v službi nemške oblasti.
    Zopet berem, da je 13. maja 1941 potekal prvi oboroženi spopad Slovencev z okupatorjem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. To naj bi bil torej dan začetka oboroženega upora Slovencev v drugi svetovni vojni in naj bi postal nov državni praznik. Na spletu celo berem:»Na današnji dan se je zgodil resnični dan upora proti okupatorju: spominjamo se, kako je organizacija TIGR kot prva napadla skupino italijanskih fašistov.«To ni res. Italijanske oblasti so napadle skrite člane TIGR-a.
    Povsem pa pozabljamo Slovence, oficirje, vojake in prostovoljce kraljeve vojske, ki so se prvi upirali. Po bombardiranju
    Dr. Tatjana Srebot Rejec, soproga Alberta Rejca, političnega voditelja organizacije TIGR pravi:«Edini cilj organizacije TIGR je bila priključitev Primorske k domovini, tedanji Kraljevini Jugoslaviji.«
    Na Mali Gori je bil zgolj napad na TIGR-ovce, borce proti fašizmu. Ne pa spopad za cilje OF oz. NOB, kot to prikazuje politična levica, zlasti ZZB za vrednote NOB. Ta dan je patrulja, sestavljena iz slovenskih žandarjev in italijanskih karabinjerjev, odkrila tri dobro oborožene tigrovce v skrivališču v koči na Mali Gori pri Ribnici. Zalotila jih je nepripravljene, brez straže okrog svojega skrivališča. Prvi napad ni uspel. Obkoljeni in oblegani so se junaško upirali ter se niso predali, kljub premoči napadalcev žandarjev. Šele, ko je patrulji prišla na pomoč enota italijanske vojske, so jih lahko zajeli. V spopadu je umrl Danilo Zelen, težko ranjen se je raje ustrelil kot se predal. Tako so se vsi trije sicer dogovorili. Ferdo Kravanja je bil hudo ranjen, nezavesten in so ga zajeli, Anton Majnik pa jim je ušel. Edina žrtev je bil Danilo Zelen, vojaški vodja TIGR-a, tudi državljan kraljevine Jugoslavije in rezervni obveščevalni častnik Dravske divizije.
    Žal je dejstvo, da je fašistična oblast l. 1939 proglasila Danila Zelena za nevarnega Italiji ter razpisala tiralico. Za njo so gotovo vedeli tudi žandarji in karabinjerji v Ribnici in so iz tega razloga napadli TIGR-ovce, ki jih je po mojem mnenju izdal žandar, ki je bil v tej patrulji, ne pa Filip Tekavec, oče Bruna Tekavca, kateri je sicer tako pričal. V objavah o tem dogodku, se poudarja kot samoumevno, da je zajetje Tigrovcev omogočila samo izdaja komunista. Nisem tega mnenja, ko berem objave pokojnega general majorja Marijan Krajnc, publicista, ki navaja, da sta v zapuščini pokojnega Filipa Tekavca dva dokumenta, ki ne potrjujeta, da je Filip izdajalec. Marijan. Krajnc je odkril, da je poleg spopada šlo tedaj tudi za finančne posle zamenjave veliko dinarjev v italijanske lire. TIGR je dobival sredstva tudi od angleških obveščevalni služb.
    Levi del politike oz. ZZB trdi, to je bil prvi oboroženi upor okupatorju v Evropi, ki je prerasel v NOB, pod vodstvom OF. Kar ni res, saj ni TIGR napadel okupatorja, temveč nasprotno.
    TIGR tudi ni mogel postati član OF. Še 1. maja 2016 je doc. dr. Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino povedal, da so bili komunisti do organizacije TIGR zadržani, ker se je TIGR naslonil na reakcionarne sile, kot je to kralj in nacionalno orientirana Kraljevina.
    Našteti prazniki niso ravno znak oboroženega upora. Praznujmo raje, brez razkola, 9. maj kot Dan zmage in Dan Evrope, ali 8. maj, ko smo l. 1989 z Majniško deklaracijo zahtevali suvereno državo!
    Franc Mihič, Ribnica

Comments are closed.