J. Možina, TV SLO, Pričevalci: Božidar Trefalt

Božidar Trefalt, foto: RTV SLO.
Božidar Trefalt, foto: RTV SLO.

Premiera v torek, 9. 2., na TV Slo 1 ob 23.06 uri.
Ponovitve na TV Slo 3 v soboto, 13. 2., ob 9.45, TV Maribor, 14. 2., ob 13.10 uri in 15. 2., ob 13.05

Izredno zanimivo pričevanje Božidarja Trefalta, (njegova brata sta Mito in Franček Trefalt), bo navdušilo tudi najzahtevnejše gledalce. Idilično otroštvo na Primskovem in na Bledu, kjer je bil oče upravnik hotelov, je prekinila vojna. Božidar je bil kot dijak v Ljubljani priča začetkom OF in šoku, ki je nastal, ob likvidacijah zavednih Slovencev. Globoko ga je prizadel umor sošolca Lojzeta Grozdeta, pa Darka Mavsarja, balkanskega prvaka v metu kopije, še prej pa se spomni, kako so ljudje molili ob truplih dr. Ehrlicha in študenta Rojca. Skupaj s sošolci z Rakovnika, ki so imeli status beguncev so bili poslani na Kočevsko, on sam pa je pri kmetu Kljunu v Dolenji vasi pri Ribnici dočakal kapitulacijo Italije. Pridružil se je slovenskim četnikom pod poveljstvom stotnika Cerkvenika in postal pomočnik mitraljezca. Po premiku mimo Turjaka septembra 1943, ko še ni bil zavzet, je bil udeležen v spopadu s partizani pri Želimljah. Pozneje je opravil tečaj telegrafista in deloval tudi pri domobranski propagandi. Bil je v skupini domobrancev, ki so jih Nemci želeli usposobiti za let in pristanek z jadralnimi letali, to so jih tudi vežbali na letališču v Cerkljah. Šlo je za desant na Drvar, vendar so domobranski poveljniki to preprečili. V času vojne je delal tudi za ilegalno organizacijo Pobratim, ki je nasprotovala ravnanju komunistov. Nekaj posebnega je njegov spomin na nenavaden novinarski “izlet” v Nemčijo leta 1944, kjer si je poleg Berlina in še ne razrušenega Dresdna, ogledal še Prago in Dunaj. Ob koncu vojne je doživel žalosten umik čez Ljubelj, usodo Vetrinja, kalvarijo po vrnitvi v roke partizanov ter pekel šentviških zaporov. Božidar Trefalt bo z gledalci podelili travmatične dogodke v šentviških zaporih, ki so ga zaznamovali za vedno in ga na nek način trajno oropali svobode.