Pričevalci: Anica Jug

1
Anica Jug, foto: RTV SLO.
Anica Jug, foto: RTV SLO.

Premiera v torek, 3. 11. 2015, na TV Slovenija 1, ob 23.05 uri in ponovitev v nedeljo, 8. 11. 2015, na TV Slovenija 3, ob 09.05.

Anica Jug, rojena Gruden v Ulaki pri Velikih Laščah, je podala izredno pretresljivo pričevanje, saj je bila priča poboju cele njene družine, sama pa je kot 14-letno dekletce čudežno preživela strelna rane. Partizani so jih julija 1942 zajeli sredi noči ter jih skupaj z nezavestno mamo, očetom ter dvema bratoma proti jutri hladnokrvno pobili v gozdu, njihovo premoženje pa izropali. Anica se je dvignila izmed trupel in se zatekla do najbližje hiše ter se po vojni rešila v Anglijo, kjer si je ustvarila družino. Anica se na kraj zločina ne vrača kot nema priča, ampak kot močna pričevalka resnice o zločinu nad njeno družino o katerem v času komunizma niso smeli govoriti. Do danes ni nihče pojasnil razlogov za ta okruten umor, še manj da bi se kdo opravičil. Njeno pripoved dopolni še domačin Jože Rupar, ki je obudil travmatičen spomin, ko je kot otrok videl trupla Grudnovih v gozdu. Spregovorijo pa tudi nečak Vinko Gruden ter Aničin sin Gregory. Ubiti člani Grudnove družine so sedaj zapisani na skupnem spomeniku vsem padlim v drugi svetovni vojni v Karlovici.

Več o oddajah Pričevalci na povezavi.

1 komentar

  1. Ob dnevu mrtvih v spomin in opomin!

    Številke žrtev vojne vihre in revolucije »govore«. Za osvežitev spomina.

    Prvi pravi popis slovenskih žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej, ki ga je opravil Inštitut za novejšo zgodovino, pove, da je v vojni vihri in povojnem nasilju umrlo 6,5 % Slovencev.

    Koliko slovenskih žrtev je padlo med vojno in koliko v povojnih pobojih?

    Berem: «Trenutno je v bazi 97.500 evidentiranih žrtev. Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja). Za Rdečo armado imamo ugotovljeno, da je povzročila nekaj več kot 5.000 slovenskih žrtev. Zavezniške vojaške enote so predvsem v bombardiranjih pustile skoraj 1.900 žrtev.
    Več kot 900 žrtev je bilo zaradi nesreč – pri čiščenju orožja in podobno. Ustaši so povzročili blizu 800 žrtev – večji del so to Slovenci, ki so bili izgnani na območje NDH, kar nekaj žrtev pa je iz časa umika hrvaških enot v Avstrijo ob koncu vojne. Za okoli 20.000 ljudi nismo mogli ugotoviti, kdo je povzročil njihovo smrt – na vzhodni fronti na primer za veliko vojakov ne vemo, kaj je povzročilo njihovo smrt.

    Koliko žrtev pa so imeli tuji okupatorji? Koliko okupatorjev je padlo zaradi upora?

    Slovenska zgodovinopisna stroka razpolaga le z bolj ali manj natančnimi ocenami o okupatorjevih izgubah na naših tleh.

    Inštitut za novejšo zgodovino navaja, da so po ocenah dr. Toneta Ferenca izgube italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini znašale okoli 1.200 žrtev, vključno s Primorsko kot integralnim delom italijanske države pa okoli 1.500 smrtnih žrtev. Izgube nemškega okupatorja pa naj bi po podatkih organizacije Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge iz Kassla znašale okoli 6.300 smrtnih žrtev.

    Med vojno vihro in revolucijo je torej umrlo 97.500 Slovencev, v uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev!

    Številke žrtev same govore bolečo zgodovinsko resnico.

    Vsak se lahko nad tem zamisli in se odloči za pot do potrebne sprave.

    Naj vse žrtve počivajo v miru!

Comments are closed.