Pri nas prisotna odsotnost solidarnosti s Katalonci, modruje Kučan

5
766

V četrtek, 26. julija 2018, je bil v gradu Grm v sklopu novomeških poletnih večerov pogovor s prvim predsednikom samostojne Slovenije Milanom Kučanom. Njegov sogovornik je bil dolgoletni novinar Primorskega dnevnika, ki izhaja v Trstu, Bojan Brezigar, sicer odličen poznavalec političnih razmer v Kataloniji, ki je ob tej priliki predstavil tudi svojo knjigo Šest dni v Kataloniji. Pogovorni večer, ki ga je vodil Goričan Luka Lisjak Gabrijelčič, urednik primorske revije Razpotja, je bil namenjen predstavitvi knjige in zatečenemu stanju ponesrečene osamosvojitve Kataloncev.

Gostje večera so na zanimiv način, sicer vsak iz svojega zornega kota, analizirali zatečene politične razmere v Kataloniji v času referenduma za razglasitev samostojne in neodvisne Katalonije, ki je bil 1. oktobra 2017. Referendum je španska vlada pod vodstvom predsednika Mariana Rajoya Breya krvavo zadušila s pomočjo zloglasne španske policije Guardia Civil, ki je znana še iz španske revolucije! Pri tem je Bojan Brezigar vzbujal pozornost s pripeto rumeno pentljo, ki je zunanji znak solidarnosti z zaprtimi katalonskimi politiki. Gre za star katalonski simbol boja za neodvisnost pred špansko nadvlado iz leta 1714.

V nadaljevanju pogovora so dogodki v Kataloniji dobesedno vsiljevali vprašanja o primerljivosti dogodkov v bivši Jugoslaviji in Sloveniji v času našega osamosvajanja in mednarodnega priznanja. Sogovorniki so bili enotnega mnenja, da so bile razmere v Sloveniji popolnoma drugačne in če nič drugega, je bila v takratni jugoslovanski Ustavi nedvoumno jasno napisana dikcija o možnosti odcepitve katere koli republike. V Kataloniji teh pravnih možnosti niso imeli.

Kučan je v pogovoru poudaril, da so se takratni slovenski komunisti glede odcepitve Slovenije zavzemali proti razpadu Jugoslavije. Sprejemljiva je bila bolj samostojna Slovenija, ki bi delovala v nekakšni konfederaciji, kjer bi Jugoslavija obstala in delovala še naprej. Seveda je takratno predsedstvo Jugoslavije to možnost odločno zavrnilo in v Slovenijo poslalo pripadnike Jugoslovanske armade. Nadaljnji razvoj dogodkov je znan.

V procesih osamosvajanja so se Katalonci ušteli tudi glede pričakovane podpore EU, ki pa je zaradi svoje pragmatičnosti Katalonce izdala, saj človekove pravice in vladavina prava, na osnovi katerih je nastala Evropska zveza, niso več njene najpomembnejše kategorije. Svoje pa je naredila tudi politika. V EU parlamentu večinska Ljudska stranka ni hotela delovati proti svojim političnim strankarskim predsednikom vlad, ne samo v Španiji,ampak tudi v Madžarski in Hrvaški (arbitražni sporazum), med tem ko so Poljsko takoj »stisnili ob zid«.

Žalostni neuspeh Kataloncev v prizadevanju za neodvisnost od Španije korenini tudi v globoki krizi celotne EU, ki se sooča s kršenjem svojih osnovnih tradicijskih demokratičnih načel. V Kataloniji, ki je sicer gospodarsko najbolj razvita pokrajina v Španiji in ima povsem svojo govorico, obstajajo sledeče nepremostljive težave: katalonske politične stranke niso članice političnih strank v EU parlamentu, katalonska družba je zelo razdvojena in neustavljivo se razrašča nekdanji Francov duh nestrpnosti! Zato prihodnost Katalonije ni rožnata, saj poti nazaj ni več!

Mestna občina Novo mesto je v času pridruževanja Slovenije v EU sklenila z občino Vila Franca del Penedes v Kataloniji partnersko pogodbo o medsebojnem sodelovanju. V znak priznanja so v mestu eno ulico poimenovali Novo mesto!

Foto Marko Klinc

5 KOMENTARJI

    • Svitase , točno tako Slovenci vemo kaj to pomeni , povejte mi kaj je vaš “KAJ TO POMENI” .
      Upanje v osamosvojitev Katalonije me prav nič ne zanima , preprosto zato ker je želja kataloncev
      po osamosvojitvi sprožena s strani trde španske levice , ki ima svojo “računico” , situacija je podbna naši . Osamosvojitev je več ali manj virtualna , prepojena s težnjami starega rdečega režima , ki na žalost še vedno sanja o privilegijih pridobljenih v časih trdega komunizma , ki izničujejo veliko dejanje osamosvojitve ! Osamosvojeni bomo takrat , ko se bo narod zavedal vrednosti osamosvojitve na vseh področjih od politike , do kulture in zavedanja svojih korenin in velike prevare , ki je sledila osamosvojitvi ! Že ob samem začetku osamosvajanja so takratni socialisti in člani bivše vlade , ki so bili ortodoksni levičarji z redkimi izjemami , okaraterizirali osamosvojitev kot osladno opereto , ki nima vsebine in še manj prihodnosti ter kredibilnosti ! Dokazov za mojo trditev je nešteto , eden večjih je bila izjava takratnega predsednika ob proslavljanju “uspele odcepitve ” od nekdanje SFRJ , ne bom je citiral saj jo vsi dobro poznamo ! Verjetno bi se osamosvojitev povsem drugače razvijala , če bi onemogočili sodelovanje tistim , ki so sodelovali s figami v žepih in se zavedali , da se je mentaliteta naroda v dolgih letih komunistične diktature povsem spremenila tudi s silo , slovenci so podlegli in izgubili identiteto srednjeevropskega porekla že takoj po “osvoboditvi” leta 1945 , “hvaležno” smo padli v objem boljševikov , ki so temeljito očistili takratno Jugoslavijo vseh pomembnih domoljubov in tako imenovanih kolaborantov in izdajalcev , kdaj lažje in brez očitkov , bili so vendar “osvoboditelji” in si pridobili pravico čiščenja naroda na brutalen način , zgodil se je genocid , namesto žrtvam le tega , postavljajo danes spomenike storilcem , ki so z lahkoto in brez pozornosti dejanskih zmagovalcev “očistili” Slovenski narod po Stalinovem vzorcu ! Da o zgodbah okrog informbiroja in taboriščih , ki so bili posledica strahu Tita pred sovjetsko zvezo in stalinom in niegovimi ukrepi ! Padale so žrtve egocentričnega diktatorja , med njimi tudi mnogo tistih partizanov , ki so se dejansko postavili fašizmu in nacizmu po robu , kljub razvpiti dolomitski izjavi , ki je slovenski narod dokončno razdvojila in mu vzela častno braniti domovini na nacionalni ravni kremenitih Slovencev ! Toliko o osamosvajanju in njegovih posledicah iz domačih logov ! Španci naj svojo
      državo delijo po narodnih vrednotah ne pa na osnovi s socializmom prepojenih španskih “borcev”,
      ki v Kataloniji niti slučajno niso naklonjeni režimu , ki so si ga omislili bodoči “osamosvojitelji”
      v jedru katolizirane Španije , ki je bila na žalost tudi krvava !

      Andrej Briški

  1. nekdanji Francov duh nestrpnosti!
    =============
    Neverjetne besede za nekega desničarja. In sploh cel članek. Je mar res naša samostojnost rezultat nadutosti in vzvišenosti? Najbrž res, ker ni sicer govorili o neodvisnosti, tako kot vsi drugi narodi, ki jim je uspelo ustanoviti svoje države. Noben narod ne govori o samostojnosti.

  2. Tako izvedena odcepitev Katalonije je bila v tem okolju že vnaprej obsojena na propad. Poleg tega se je v Katalonijo priselilo toliko Špancev, da je Kataloncev komaj kaj več kot polovica in jih je skoraj polovica proti samostojnosti. Zato menim, da Katalonija nima realne možnosti za samostojnost. Razen če bi v Kataloniji živeči Španci spremenili mnenje. Kar pa je malo verjetno. Zato gre s tem v zvezi za navadno nakladanje.

    Na omizju pa skupaj LLG, Brezigar in Kučan. Ptički iz istega ideološkega gnezda. Kako so bili ljudje iz tega gnezda navdušeni nad odcepitvijo Slovenije, vemo. Sedaj pa pametujejo, kako bi bilo lepo, če bi bila tudi Katalonija samostojna. Sprenevedanje in hinavščina ne poznata brez meja.

  3. Neumestno je delati primerjave med Jugoslavijo in Slovenijo in se pri tem sklicevati na Ustavo z leta 1974, ker:

    #1 Kdor želi imeti svojo državo mora biti sposoben kontrolirati svoje ozemlje.
    #2 Kdor želi imeti svojo državo mora biti sposoben vsaj pokazati resno namero, da bo ščitil svoje ozemlje četudi ne obstaja #1.

    Katalonci niso pokazali niti #1 niti #2, čeprav je bilo jasno, da bo španska vlada skušala preprečiti že referendum in so to tudi napovedali. Ob popolni odsotnosti #2 je bilo naivno pričakovati, da bo Katalonce poslal v neodvisnost samo referendum in da bo ga bo španska vlada spoštovala.
    Če bi bila španska vlada soočena z možnostjo, da bo njen policijsko vojaški poseg v preprečitev referenduma lahko imel posledice nekaj tisoče žrtev bi bila zgodba lahko precej drugačna.

    Katalonci se niso z ničemer pripravili, da bi svojo morebitno pozitivno odločitev na referendumu branili kot državi pritiče. Tako so bili soočeni s stanjem, da niti referenduma niso mogli izvesti brez vmešavanja nasilja španske vlade kar se ne bi zgodilo, če bi obstajalo vsaj stanje #2.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite