Pretres in začudenje

36

Američani so šli v Afganistan in Irak s pričakovanjem, da bo njihova očitna premoč zaostale diktatorske režime tako pretresla, da se bodo z začudenjem in občudovanjem vdali v novo usodo. Po desetih letih še vedno ni jasno, koga je vojaški podvig najmočnejše vojske bolj pretresel, Iračane ali Američane.

Podobno pretreseni so nekateri moji znanci spričo rezultata nedavnih državnozborskih volitev. Tudi mene zanima, kako je mogoče, da v nekaj dneh pride do takega premika, da zmagovalna stranka takorekoč za polovico izboljša svoj izkupiček, medtem ko glavni favorit pade na drugo mesto. Ali so se anketarji tako mastno zmotili, ali so se ljudje v zadnjih petih dneh množično premislili – v vsakem primeru gre za redkost v svetovnem merilu.

Morda zaradi svoje oddaljenosti od epicentra potresa na zadeve gledam manj prizadeto. Poleg tega je vsaka jeza nad dejstvi nesmiselna, ker bolj kot dejstvom škoduje tistemu, ki se jezi. Jankovićeva zmaga je za Slovenijo nekakšen “berlusconijanski” dogodek, prelom s preteklostjo in možnost za nov začetek. Glede na izkušnje naših jugozahodnih sosedov velja dodati, da vsak nov začetek ni tudi začetek nečesa boljšega. Ampak to je druga tema.

Med Dunajem in Bizancem

Eden od znancev, ki od blizu pozna Beograd in Jugoslavijo, se boji, da so nas Srbi in komunisti spet prevarali. Njegovo globoko nezaupanje do balkanskega načina delovanja temelji na osebni izkušnji. Zdi se mi pa, da zanemarja pomembno dejstvo: Slovenija in Balkan že dolgo nista več dva ločena pojma. To je morda bilo res za Kraljevino Jugoslavijo v prvih desetletjih po združitvi v eno državo provinc, ki so nekdaj pripadale dvema različnima svetovoma, otomanskemu in habsburškemu. Takrat je za Slovence verjetno veljalo, da so bili pošteni. S tem je mišljena predvsem javna morala, ki je ne uravnavajo osebni ali plemenski interesi, ampak se ravna po tistem, kar je objektivno prav.

Danes v Sloveniji temu ni več tako. Tisti Slovenci, ki so izhajali iz habsburško-katoliškega vrednostnega sistema, so po letu 1945 izginili: bili so ubiti, zapustili so Slovenijo, bili so odrinjeni na rob družbe, ali pa so se stopili v talilnem loncu postmodernizma. Danes ni več samoumevno, da mora človek biti pošten. Danes je čuden tisti, ki na glas pove, da morajo predstavniki ljudstva in direktorji pomembnih družb govoriti resnico, da ne smejo izkoriščati svojega položaja v osebno korist in podobno.

Prijatelj mi je pred dvajsetimi leti pripovedoval, kako je Milošević s spoštovanjem rekel o svojem slovenskem kolegu Kučanu, da je “lukav”. To sem razumel kot najvišji poklon, ki ga srbski politik more nakloniti svojemu podalpskemu tekmecu. Večina Slovencev je namreč “zarukanih”, držijo se predpisov in verjamejo v neko transcendentno moralo in pravico. (To se npr. vidi pri našem odnosu do arbitražnega sporazuma, kjer si večina ljudi predstavlja, da so razsodniki neke vrste bogovi, ki bodo nam smrtnikom podelili Resnico in Pravico.)

Tak tip človeka je v očeh balkansko-otomanske kulture lahkovernež, ki se ga da zlahka izkoristiti in prevarati. Srbi ne kradejo, me je poučil omenjeni znanec, pač pa goljufajo. Izkoristijo naivneža. “Lukavi” so. To so vedeli že Trojanci (Boj se Grka, tudi če prinaša darila!), to znova spoznava bruseljska Evropa, ki jo je majhen otomanski pašaluk spravil na rob zloma.

Srb kot predsednik Slovencev?

Jankovićeva zmaga za številne Slovence pomeni skoraj nacionalni poraz. Kako je mogoče, da v Sloveniji zmaga Srb? Tovrstni Slovenci se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da živijo v večkulturni in svetovljanski državi. Ta večkulturnost seveda ni tiste vrste, o kateri zasanjano pišejo številni družboslovci in kulturniki. Tista prava večkulturnost v Sloveniji ni srednje- ali zahodnoevropska. Naša država je že skoraj sto let povezana z Balkanom, kar se očitno odraža v naši narodnostni sestavi in še bolj v vrednotah. Naravni tok dogodkov je pripeljal do tega. Osebno sem zadovoljen, da v Sloveniji lahko uspe nekdo, ki ni rojen na njenem ozemlju – podobno, kot je zadovoljen Američan, da na predsedniških volitvah lahko zmaga potomec Afričana. Priseljenci so bogastvo. Problem nastane takrat, ko prišlek v svoj novi prostor vnese vrednote in vedenje, ki ni v sozvočju z obstoječo kulturo ali je celo na nižji civilizacijski stopnji.

Tudi naše svetovljanstvo ni zahodne vrste. Kdor je bral naše sodobne filozofske klasike (Marx, Stalin, Kardelj in njihovi duhovni otroci, vključno z Žižkom), pač ve, da narodnostna zavest v njihovih načrtih ne kotira ravno visoko. Naše svetovljanstvo ni francoske ali rimske vrste, ki bi svojo kulturo ponosno postavljalo za zgled drugim. Prav tako ni ameriške ali britanske vrste, ki ne verjame v teoretično superiornost te ali one kulture. Slovenska internacionalnost se kaže predvsem kot negotovost glede samega sebe. Cankar je temu rekel hlapčevstvo. Umetnikom je včasih potrebno oprostiti, če ne izbirajo besed.

Vse to seveda močno moti tiste, ki nekaj dajo na resnico, pravico in identiteto. Vendar rešitev ni v nacionalizmu in nestrpnosti. Mislim, da je najboljši odgovor na izzive sedanjega časa v tem, da človek bolj zavestno in ciljno dela tisto, kar je prav. Ljudje se jezijo, ker ni več samoumevno, da je poštenje nagrajeno in lopovščina kaznovana. Jeza sama tu nič ne pomaga. To dejstvo je potrebno sprejeti in delati za to, da se bo spremenilo. Kje pa piše, da je poštenje zastonj, da človeka ne bi smelo nič stati? Predvsem pa: poštenje bo nagrajeno samo takrat, kadar ga bo zadostno število ljudi nagradilo, začenši v majhnih rečeh in sčasoma tudi v velikih. Ne cvrtje ne javne dobrine, kar poštenje zagotovo je, ne priletijo sami z neba.

36 KOMENTARJI

  1. Da smo izvolili Srba, sem pomislil šele danes. Preje sem videl le, da smo izvrgli človeka, ki se je prilastil par deset tisoč evrčkov, sprejeli pa človeka, ki se je prilastil za faktor 100 več. Me pa veseli, da še kdo vidi slovensko delavnost in pravičnost kot mit, ki je mogoče kdaj bil. Mogoče kdaj bil, danes pa tega ni več videti.

  2. Spet bom ponovil, tokrat malo drugače: malce čudno je govoriti o nepoštenosti ter lopovščini drugih, če pa svojim nisi sposoben nastaviti ogledala in jih pozvati, da svoje početje priznajo in se zanj opravičijo. Kar je osnovna manira vseh nas, ki smo bili vzgojeni v “habsburško-katoliškemu vrednostnemu sistemu”. Če tega ogledala pač ni, se po logiki manjšega zla voli pač kdo drug, pa četudi omenjeni Srb. Kajti v čem je pa na koncu on slabši od “lukavca” iz lastnih vrst?

  3. Janković mi ni prav posebej ljub, a pred odkritim šovinizmom mnogih tukaj in pred malo bolj zakrinkanim patra Laha – kadarkoli. Popoln etični bankrot ljudi, ki imajo polna usta vrednost. Odvratno.

      • ekvivalentno (enako nepomembno) vprašanje:

        nemara zakrinkana narodna mržnja spada v otomanski vrednostni sistem?

        niso stvari tako preproste.
        habsburški sistem je pač oznaka vrednot nekega prostora. prav tako je otomanstvo nek tak prostor.
        sam mu morda ne bi rekel civilizacijsko nižji – ima pluse (sproščenost) in minuse (sleparija). žal pa je predvsem količina sleparije (ali pravičnosti kot njenega obrat) eno pomembnejših meril civilizacije.

  4. Le kaj je ta “habsburško-katoliški vrednostni sistem”? Z Adlerjevimi besedami, “Absolutismus gemildert durch Schlamperei?” Mimogrede, če govorimo o Avstro-Ogrski, vsi slovenski poslanci so leta 1867 glasovali za tolikanj osovraženo dualistično ustavo, čeprav so ji prej nasprotovali. Oh, so pač pripadniki “habsburško-katoliškega vrednostnega sistema” podkupili druge pripadnike “habsburško-katoliškega vrednostnega sistema”, med drugim s koncesijo za gorenjsko železnico, ki so jo brž prodali in denarce v žep pospravili. In zakaj že so desetletja kasneje Ivana Šušteršiča klicali “doktor Žlindra”? Ah, ne, sami pošteni Slovenci.

  5. naša država je zrasla na podmeni naroda, kar pri nas pomeni predvsem jezik. po vsem ostalem naša država ni kaj posebnega (prav blizu so bistveno boljše zmesi večkulturnosti).

    tu primerjava z barackom pade – on zmore vrhunsko izražavo v uradnem jeziku svoje države (in je v njej tudi rojen).
    predstavljajmo si (smo že kdaj slišali tok debate v spodnjem domu), da bi se na downing street vselil človek, ki ne bi zmogel naplesti past perfecta. tu gre za nek najmanjši standard simbolne figure nacije, ki se je zdaj žaljivo skrčil.

    moja osnovna podoba teh časov črpa iz sedmega stoletja. tu so živeli razmeroma miroljubni in razviti iliri, pridivjali smo na konjskih hrbtih in jim sesuli svet.
    narod je pač eno od minljivih občestev na zemlji.

    če smo torej v tem letu spoznali, da zanj nismo več sposobni skrbeti, sem v tem trenutku jezen predvsem zato, ker nismo naredili mednarodnega razpisa za upravitelja, ampak so nam zaležani starci vtrli v oči svoje kocine.

  6. Nekje sem včeraj prebral, da so Slovenci izvolili drugo ligo bivše KGB polikite, kar kaže , da se obnašajo kot Union Olpimpija , ki je na namočnejše evropsko košarkarsko tekmovanje posala drugorazredno ekipo. Obašanje podobno Angelžem, ki so na Olimpiske igre v skokih poslati Eddie Edwarda “Eddie de Eagle” kot posmeh skokom. Torej Slovenci pošljejo v ring politika, ki ni politik, poslance, ki so polopni amaterji v politiki. Ta posmeh politiki pomeni popolno odsotnost razumevanja moči politike in resnoti situacije. Slovenci so večni ujetniki razredne borbe kot glavni in edini problem družbe.
    Slovenci očitno še živijo v iluziji blagostanja, kjer se stvari urejajo kar same od sebe. Resnost situacije bodo občutili, ko jim bo nekdo od zunaj v polnosti prevzel vajeti in bodo delali samo še po navodilih. Jankovićeva trauma bo ta, da bo kočno samo še MORAL poslušati to kar mu bo dikirtal svet, ko bo kot pravi amater sedel za šahovnico z velemojsti. Bojim se, da se bodo volilci v tej igri še vedno obnašali kot fanatični navijači, ki ne bodo za slabo igro kvirili svoje izbire, ampak bodo krivdo valili na grdi svet.

  7. Naša morbidnost se je izkazala v celoti. Vsi so umolknili. Še Kučanu se zdi, da mu je malo žal da je Jankovič zmagal. Vse je mrtvo tiho. PopTV novinarka naskoči Jankoviča z vprašanji in mu ne reče niti dobro jutro.

    Pravo vprašanje je samo še, kaj storiti, da bi vsemu temu še ubežali?

    • Kučan et consortes molčijo zato, ker so dobro opravili svoje predvolilno-volilno delo.
      V svojih kraljevskih sobanah prirejajo gostije.

  8. Mislim, da se preveč idealizira avstro-ogrsko kulturo. Avstro-ogrska kultura se je verjetno začela sesuvati sredi 19. stoletja, ko ni dobro prenesla odprave tlačanstva in uvedbe parlamentarizma. Zdej ohranjat zunanjo formo te kulture, ko se je njen duh že zadvnaj izgubil, nima smisla. Treba je poudarjat, kot avtor pravilno piše v zadnjem odstavku, osebno moralo, osebno kultivacijo značaja, in če neka kultura tega ne podpira, potem verjetno izgubi svoj raison d’être.

  9. Mi imamo kvečjemu negativen vpliv te kulture. Naš narod je značilno hlapčevski. Celo suženjski. To pa ni več nobena kultura. To je dekadenca komunizma!

  10. če naj bo zgodovina učiteljica…
    (bom karikiral, sodi pa po moje v ta sklop vprašanj):

    ko so verniki vkp(b)-ja v sloveniji počili prvega meščana, so si ostali verjetno mislili, da gre za neko pomoto. potem so videli, da gre za način in nastala je dilema, kaj storiti. vemo, kako so jo razrešili.

    v teh dneh parkeljnov gre za novo stopnjo v razvoju provokacije. lahko da bo komu že začelo prebijati varovalko. vendar iz izkušenj kaže ravnati drugače – se pričeti počasi ovedati, da ta država ne gre v našo smer. da smo v njej (ne le kot kristjani, ampak tudi kot ljudstvo) manjšina, podobno kot smo bili vedno. hrabri nas lahko, da je to pravzaprav naš naravni položaj, morda smo le na takšen način lahko preživeli tisoč let in bo možno še par nadaljnih.
    če bo šlo naše jedro dovolj vase, se znova pripelo na lastno bistvo in vztrajno živelo na svoj način, potem bo naša spora preživela in nekoč za kakšno desetletje zopet postavila svojo državo.

    da te nismo sposobni dalj čas peljat… to je grenko spoznanje, ki ga je že veliko generacij prežvečilo v umetnost in tudi nam ne bo ostalo drugega.

  11. Čeprav – na spošno rečeno – izvolitev Neslovenca na vsak način pomeni neko civilizacijsko potrditev, pa so vrednostne sodbe o habsburški vs. bizantinski morali legitimne in empirično preverljive. Zato smo lahko veseli Srba kot mandatarja, ne moremo pa biti veseli Jankoviča kot osebe s specifično moralno prtljago. Po 20 letih formalne demokracije lahko ob rezultatih nedeljskih volitev končno ugotovimo, da je bil zdrs Slovenstva v balkanoidno kardeljanstvo bolj globok in trajen, kot smo si lahko predstavljali. Za plezanje iz tega brezna bodo očitno potrebne generacije, žal pa dvomim, da nam bo mednarodno okolje dobrohotno namenilo potrebne politične in gospodarske pogoje in dovolj časa za to. Še bolj neposreden problem je moralni profil naše nove oblasti in njene ambicije. Te ambicije pa so po mojem demontaža demokracije, izčlanitev iz evroatlantskih povezav in vrnitev na Balkan.

  12. Kar dobra analiza stanja, ki pa poda negacijo, če ne destrukcijo, v zadnjem odstavku. Torej če dobro razumem, naj neprizadeto gledam propad vrednot vsenaokrog in jaz poizkušam te vrednote ohranjati in nadgrajevati le pri sebi.Kakšen larpurlartizem zapisa.
    Problem je že to, da vrednote,skratka morala, skratka etika, z veliko hitrostjo drsi navzdol po celem svetu; posebno hitrost dosega v Vzhodni Evropi, koder se je zgodila v 100 letih dvakrat menjava lastnikov in to obakrat nepravična in “preko noči”.
    Tudi sicer pri velikem porastu prebivalstva, prehitrem tehnološkem napredku, prevelikem potrošništvu, popolnem pomanjkanju “vzornikov”, zavlada negativna selekcija. V Vzhodni Evropi pa je k tem negativnim vzvodom dodan še prav šolski primer primarne akumulacije, ali izkoristi priliko, če ti je dano, sicer bo to storil nekdo drug.
    V 20 letih, ki smo jim bili priče, je morala ljudi padla za več “nadstropij”. In to je logično, če kradejo vse okrog tebe, tudi ti, ne glede iz kakšnih osnov izhajaš, pričneš dvomiti v pravilnost svojega ravnanja.
    Eden glavnih vzrokov za propad morale je gotovo potrošništvo in podreditev vseh norm materalnosti. Le ta sposobnost je zagotovo prišla iz Amerike in pri nas je dobila le še bolj negativne razsežnosti. In, ali ste v 20 letih kdaj slišali ,oziroma ali je bila dana prilika kakemu sociologu, da bi lahko opozoril kaj bo na koncu te dirke za materialne dobrine.
    In na koncu debata o vrednostah poteka le še na teh straneh, medtem pa med širšo publiko ni velikih” omizij”, ki bi se spuščala v to temo.
    Posledično materializmu in potorošništvu, in vse manj zanimanja za duhovno hrano in dobrine, ljudje več ne gojijo niti zgodovinskega spomina, niti modrosti. Brez modrosti pa tudi ne more biti dobrih odločitev.
    Sedaj smo izbrali za predsednika Srba s konotacijo kriminala na glavi, naslednjič se ne bomo ustavili, ko nam bo z ekipo ki jo bo pripeljal v parlament (Melita Župevc, Roman Jakič) sprejel zakon, ki bo zrelativiziral še kakšno vrednoto. Da pustim ob strani družinski zakon, lahko bo postalo sprejemljivo in nekaznovano tudi kakšno kaznivo dejanje, ki je sedaj še nelegalno. Kot sem že napisal negativna selekcija je posledica relativnostne teorije. In pri veliki govorcih se da zrelativizirati res čisto vse. Dokaz so ameriški advokati in naš Čeferin in ostali.
    Me pa zanima koliko dolgo bo družba v celoti še prenašala to “relativizacijo”, ki gre le po hrbtih malega človeka.

  13. Zanimivo, da nekdo ki je odrasel v dialektiki materializma opozarja na uvoz materializma iz Amerike. Rogerg, Amerika je 1000 let za nami, kar se materializma tiče.

    • @Zdravko, moj način ni posvečen iskanju dlak v jajcu ali postavljanju vejic in pik pri sestavkih, ki se nanašajo na sociologijo.Ker ste tako zadrti iskalci dlake v nojevem jajcu tudi imate rezultate na sociološkem področju, kot jih sedaj s toliko tuge obravnavate.

  14. V primerjavi s tem, kar smo videli in doživeli v 20. stoletju, je bila Avstro-Ogrska napredna v spoštovanju do različnih narodov in religij, a žal ji niso pustili, da bi obstala in zavrnila nacionalizme. Srbiji se pač vidi, da nimajo avstro-ogrske preteklosti, kar preradi pozabljamo.

    • Verjetno nam ravno zaradi spoštovanja do različnih narodov Avstro-Ogrska ni dovolila ustanovit svoje univerze in smo prvo dobili, ironično, šele pod Srbi.

      • Je pa bilo zato vse lahko pripravljeno na njeno ustanovitev takoj po 1. sv. vojni. Je iz Srbije prišel kdo od profesorjev?

        V Avstro-Ogrski smo bili bolj varni pred tem, kar je Slovence po 1. sv. vojni čakalo v Italiji, Avstriji in kmalu tudi pod Srbi v Jugoslaviji.

        Zanimiv primer spoštovanja do različnih narodov v Avstro-Ogrski je bila uporaba 11-ih različnih polkovnih jezikov v vojski, česar nam Srbi niso dovolili do zadnjega.

  15. 06. 12. 2011 at 20:58

    Janša je opravil poslanstvo za ta narod brezprekorno .Od l 1989 do 4.Dec 2004, zato o odstopu naj ne govore tiste kurbe, ki so vsa ta leta trepetale pred njim in ga na vsak način hotele v greznici, v kateri plavajo sami. Stranka SDS upam, da mu stoji ob strani in se zaveda, da so pozivi, ki prihajajo , izključno izven stranke SDS priznanje, da se Janše bojijo še bolj sedaj ko je kobajagi izgubil volitve. Moja velika želja je, da stranka z Janezom zviška zavrne morebitno povabilo v koalicijo, ki kakor stvari izgledajo bo kmalu prišla. Kar naj kurbetine, ki so kuhale “župo” vseh 20 let ostanejo z zmedenimi Jankoviči in “Jankoti” pred izzivi časa in razjarjeno publiko, ki bo kmamu brez kruha in iger. In zgodilo se bo v mojem željenem stilu “jajca rezat in s soljo mazat”. Na podijumu je že zmeda, nihče se ne tepe za vstop v koalicijo, le SLS, kot kurbe s 50 letnimi izkušnjami za edino mušterijo.
    Janez, predvsem ne odstopaj na željo pezdetov iz foruma 21 ali 571, poizkušajte ostati s stranko čvrsta enota. Če bo stranka za uspeh na
    “kitajskem” odru pripravljena žrtvovati JJ, si ne zasluži drugega kot gnili slovenski narod.
    Janez Janša, jaz in mnogi se ti zahvaljujemo, da si nam dal 20 let zaupanja, da je upravičeno, živeč med svinjami, čakati, da pride trenutek, ko se bo z biseri vredno okititi in jih ne le futrati svinjam.
    In dal si upanje, da je kje med “nilskimi konji” kje tudi konj s katerim pohitiš lepi prihodnosti naproti.

  16. To, kar patra Laha in njegove istomišljenike že dolgo vrsto let pesti in hudo jezi, je predvsem eno – večina Slovencev se ne pusti vleči več za nos vatikanski pridobitniški multinacionalki. Ta je našim prednikom -in ljudem v drugih državah, kjer je prevladovala – stoletja prodajala pravljice o peklu in nebesih, jih tako držala v pokorščini, nevednosti in strahu, jim vlekla zadnje prebite novčiče iz žepov, jih sežigala na grmadah, se odurno pajdašila z raznimi posvetnimi mogočniki ipd.
    Zdaj tega ni več in nikoli ne bo! Slovenci – in drugi prebivalci razvitih držav – se jim ne pustimo več nategovat. In to jih muči, muči, muči … Zato pa že nekaj časa pospešeno lezejo predvsem v Afriko, kjer je še ogromno lačnih, neizobraženih, bolnih. Take je mogoče pridobiti, da prodajo svojo dušo za skorjo kruha, za tablico tablet, za en zlagano prijazen nasmešek … Kam bodo vatikanci šli, ko jih bodo čez kakih 30 let spregledali še črnci in jih sunili v rit? Ostala jim bo zgolj Antarktika in tamkajšnji pingvini …

    • Tako so govorili ruski in slovenski komunisti v prvih letih po revolucijah, pred 80 in 60 leti. Guess what – njih že dolgo ni več, Cerkev pa še kar nekako živi 😉

      • Seveda. Ker se vselej ustrezno prilagodi vsakršni situaciji in vsakršnemu režimu. Protejske lastnosti morda res štejejo v carstvu narave, ne vem pa, če tudi etično gledano …

          • Ne ne, stvari so drugačne. Skrivnost tudi ni patentirana, je dostopna vsakemu, ki se poglobi v evangelije: Če delaš za druge ljudi in Boga, ti nikoli ne bo nič manjkalo. Če pa delaš za zaslužek, se ti bo zgodil Maribor 😉

          • Don Carlos se je poglobil v evangelije in prišel do zaključka, da bi večji del slovenskih tako imenovanih kristjanov tesarja iz Nazareta z veseljem križal, da pa bi se tudi ta nekaterih cerkvenih veljakov lotil z bičem. In da bi morda še kdo z mlinskim kamnom okoli vratu z mosta v Kanalu na Soči skakal.

          • Don Carlosu lahko zgolj čestitam za takšen dosežek. Podpisani se že preko 30 let poglablja v evangelije in še vedno ni prišel do tako jasnih in enoumnih spoznanj.

          • Don Carlos ne obvlada latinščine, kar globoko obžaluje, in smučanja, česar sploh ne obžaluje.

    • medtem ko je velik del te vaše večina (torej ne pravim, da vi) pazljivo gledal, da ne stopi v blato, se je z glavo treščil v vejo: izbral človeka, ki je obljubil 4% rast čez štiri leta… prejle sem prebral (resda iz druge roke), da celo njegov dvorni ekonomist že tolmači, da to ne kaže razumeti ravno dobesedno…;)

  17. to, da je velik del predvolilnega natolcevanja en velik cirkus mi je kristalno jasno, da bodo pa padale tocke ena za drugo se pa sprasujem kaj bo na koncu ostalo od celotnega “najboljsega” programa PS?

    Dvig DDVja se zgleda tudi ne bo zgodil (potencialni koalicijski partnerjo so ze sedaj proti), banke se bodo zgleda prodajale (bonitetna agencija Fitch kani znizati bonitetno oceno v nasprotnem primeru) in se in se…

    ste torej volivci PS volili cloveka, ki vam je prodajal sanje ali njegov “najboljsi” program?

Comments are closed.