Pretanjeni doktor in skrivnostni božič

thesecrettruthofjesus.comPred letošnjim božičem sem pomislil na frančiškana, blaženega Janeza Dunsa Skota, enega največjih filozofov-teologov visokega srednjega veka. Čeprav je godoval že 8. novembra, je njegova povezanost z božičem, še posebej z njegovim pričakovanjem, izjemna.

S svojo genialnostjo si je Duns Skot prislužil častni naziv »pretanjeni doktor« (»doctor subtilis«), njegov izostreni um pa ge je ovenčal tudi z nazivov »marijin doktor« (»doctor marianus«), saj je zagovarjal brezmadežno spočetje Device Marije, ki je postalo dogma (šele) v času papeževanje Pija IX. leta 1854, slabih 550 let po Skotovi smrti. Skotova misel je bila zelo esencialna, celo kontroverzna, saj je bil pogosto v običajnih intelektualnih sporih s t.i. tomisti (po sv. Tomažu Akvinskem), doktrina o brezmadežnem spočetju pa je sprožila razhajanja tudi znotraj frančiškanskih izobražencev, npr. s sv. Bonaventuro. Teološki detajli o Marijini dogmi in filozofska retorika so sicer stvar za poznavalce, je pa na tem mestu priložnost izpostaviti nekaj misli o vsakdanjem pomenu nedavnega praznika brezmadežnega spočetja Device Marije (8. december) v povezavi z božičem.

Božič je danes povsem javni praznik, pravo nasprotje vele-učlovečenja Boga v umazanem zakotnem betlehemskem hlevu, saj je bilo Jezusovo rojstvo, še prej pa Marijina nosečnost, praktično neopazno za Jude, kamor trije modreci in pastirji niso spadali. Na drugi strani predstavlja rojstvo Jezusa absolutno božjo svobodo in brezmejno božjo ljubezen, nekaj čistega in svetlega. Vendar Bog na božični dan ne triumfira ali uprizarja invazije v stilu NLP, ampak prihaja kot človek med ljudi, da bi bil z nami, do konca sveta.

Dvojnost božiča se zdi paradoksalna, kakor brezmadežnost Marije. »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?«, se je spraševala Marija. In vendar ne gre pri prazniku za vprašanje spolnosti. Če ne uporabimo besede »madež«, potem dobimo naslov praznika z enakim pomenom – čista Marija. To pomeni čista ženska, brez podedovanega izvirnega greha, v modernem pomenu brez krivde, sebičnosti, brezbrižnosti in zavisti. Marija je vzor čiste ženske, tako je tudi pri vsaki materi pomembna intuicija in materinski čut, od katerega je povsem odvisen vsak dojenček, ki je po rojstvu še brez verbalnih sposobnosti.

Vsako rojstvo otroka, z drugo besedo mini-učlovečenje, je božič za žensko in nov začetek za otroka. Pomen praznika brezmadežnosti ima namreč močno povezavo s svetim krstom, ki sledi rojstvu otroka. Otrokovo telo se prinese h krstu, kjer ga duhovnik mazili s svetim oljem, da ga očisti madeža izvirnega greha, pri čemer starši obljubijo, da bodo otroka osvobodili spon in bremen, ki niso otrokova, saj so stvar dednosti oz. družinskega debla. Prav tako se otrokovo telo mazili s sveto krizmo, ki simbolizira preroško, duhovniško in kraljevsko službo, kar danes pomeni posvečenost, dostojanstvo in vizijo (intuicijo), s katero gre otrok v svet.

Ves praznični december je torej posvečen človeku, še posebej njegovemu telesu, ki je sprejemnik in generator kozmičnih informacij. Skotova frančiškanska teologija, ki je sicer nekako »v senci« tomistične dominikanske teologije, je nekaj posebnega tudi s svojim ti. naukom o »totosti«, saj poudarja posamičnost (individuacijo) človeške osebe, njegovo ljubljenost in hotenost od Boga, kar nam sporočajo omenjeni prazniki. Človek ima možnost, da se odloča za te vrednote, v odnosu do sebe, do sočloveka in do stvarstva. Odnosi so nekaj najbolj sakralnega in obenem najbolj skrivnostnega. Morda je ta misel vodila tudi Dunsa Skota, ki je po mojem vtisu premogel izjemen duhovni uvid. Saj se je zgledoval po soimenjaku aktualnega papeža, sv. Frančišku, ki je s prvimi jaslicami leta 1223 uprizoril povsem nov božič, navdih za človeka, da je možno verjeti in delati drugače, saj je to božič.

Vir: Wikipedia.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.