“Spet ima pravo analizo, ne povleče pa prave poteze: prava poteza je odstop, saj bi se na ta način zgodba najhitreje odvila,” je celostranski prispevek predsednika vlade Boruta Pahorja v današnjem Večeru ocenil njegov nekdanji svetovalec za komuniciranje Sebastjan Jeretič.t ima pravo analizo, ne povleče pa prave poteze: prava poteza je odstop, saj bi se na ta način zgodba najhitreje odvila,” je celostranski prispevek predsednika vlade Boruta Pahorja v današnjem Večeru ocenil njegov nekdanji svetovalec za komuniciranje Sebastjan Jeretič.
/ … /
O Pahorju in njegovih zapisih smo govorili s sociologom Urbanom Vehovarjem. “Jaz ga vidim kot tragično in izgubljeno figuro, ki nikoli ni bila dorasla svoji nalogi. Od tistega trenutka naprej, ko je bilo jasno, da bo njegova stranka zmagala na volitvah. Več kot očitno je bilo, da je bil popolnoma zmeden in tudi prestrašen,” je o Pahorju dejal Vehovar.
Pri tem dodaja, da Pahorjev zapis nikakor ni sporen, pač pa je prav, da si premier za kaj takega vzame čas, četudi pri Pahorju to najverjetneje izhaja iz njegove osebne stiske.
“Vsak premier mora biti sposoben, da si ustvari neko mnenje v družbi. Druga stvar je, da je Pahor docela zmeden in se ne uspe sam soočiti s svojimi osebnimi frustracijami.”
Več: Zurnal24
Dimitrij Rupel: Poskus razlage članka Boruta Pahorja »Svarilo in smer«.
/ … /
4. Centralno sporočilo Pahorjevega spisa pa je vsebovano v naslednjih dveh stavkih:
V teh zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo hitre in odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije. V političnem razredu mora priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja.
Najprej se postavlja vprašanje, kaj je Pahor mislil s »politično krizo«. Kot je očitno vsemu svetu, politično krizo in luksuz v Sloveniji že imamo, saj nas menda staneta 10 milijonov evrov na dan. Drugi stavek pa je precejšnja uganka. Koga je Pahor mislil s »političnim razredom«? Če vemo, da bi za predčasne volitve zadoščala Pahorjev odstop in ustrezno ravnanje poslancev njegove stranke – saj je opozicija, predvsem SDS, že obljubila svoje glasove – potem ni potreben »dogovor« »v političnem razredu«, ampak kvečjemu notranji monolog Pahorja oz. njegove stranke. Pri tem pa še vedno ni jasno, kaj pomeni »nekoristna vmesna blokada odločanja«? Za čigave koristi gre? Kdaj je vmes? In za kakšno blokado odločanja bi lahko šlo? Ta stavek je nemara namenjen privržencem oz. somišljenikom Pahorjeve stranke oz. avtorjem scenarija, ki ga javnost ne pozna. Vendar lahko ugibamo: v »političnem razredu« bi prišlo do »dogovora« o predčasnih volitvah«, nakar bi prišlo do »vmesne blokade odločanja«, ki bi datum predčasnih volitev premaknila v neposredno bližino rednih volitev?
/… /
7. Naš avtor opore za svoje argumente ni našel pri sebi, v svoji stranki, v koaliciji, v vladi ali v Sloveniji, ampak se izgovarja na mednarodno krizo in celo na varnostne grožnje. Teh izzivov seveda ni mogoče podcenjevati, vendar jih je Pahor izkoristil za odvračanje pozornosti in odgovornosti. Čeprav je njegov glavni problem kriza njegove vlade, se zdi, kot da nas hoče prepričati, naj mimo nje pogledamo k višjim težavam in svetlejšim perspektivam, po možnosti celo ob nadaljevanju te vlade. Takšna smer razmišljanja pa ni le zgrešena, ampak tudi precej neprepričljiva.
Več: Demokracija
