Prestiž in varnost

22
495

Casni_fragm socPo izhodu iz Egipta so Izraelci štirideset let preživeli v Sinajski puščavi. Sveto pismo pove, da jih je v tem času Bog vzgajal po Mojzesu. V tem času so dobili svoj temeljni pravni akt, deset besed – dekalog. Zanj pravi svetopisemski pisatelj, da je njihova največja dragocenost, tisto, kar jim daje istovetnost, po čemer jih je mogoče razpoznati v množici ljudi in narodov. Ko bodo sosedje videli njihove modre zakone in predpise, jih bodo občudovali in spoštovali.

Zanimivo, mar ne? Veličina neke družbe in osebe se izraža v njihovih zakonih in predpisih. Ne v dragih avtomobilih in velikih hišah, ampak v tem, da živijo v skladu z desetimi besedami, ki jih je Bog po Mojzesu razodel svojim izvoljencem. Jezus je vso zadevo še malo poenostavil: ljubi Boga, ljubi svojega bližnjega. (Morda je Jezus slutil, da bo nastopil binarni čas digitalnega komuniciranja, obdobje twitterja in novinarstva, ki ne pride dlje od naslova in podnaslova…) Skratka: človekova veličina ni v sorazmerna ceni avtomobila in velikosti hiše, ampak se meri po njegovi zmožnosti samo-discipliniranja in po tem, kakšen je do soljudi. To spoznanje resda ni novo, je pa zagotovo milijonkrat pozabljeno!

Kjer ni modrih zakonov, tam je beda

Na Beneškem trgu, pod starodavnim Kapiteljskim gričem, se začenjajo tako imenovane konzulske ceste. Predstavljale so višek rimske civilizacije: Avrelija (po njej se je v Rim stekalo zlato iz vsega cesarstva), Cassia, Flaminia, Salaria in tako naprej. Vožnja po eni od njih je priložnost, da človek razmisli o veljavnosti prej omenjene trditve o veličini naroda. Luknje grozijo, da bodo predrle gumo ali kar požrle celo kolo. Zanemarjeni odtoki ob vsakem nalivu cesto spremenijo v majhno jezero. Pesek in blato prežita na nepozornega voznika. Plevel in grmičevje prožita svoje lovke proti sredini ceste…

Italija ni revna dežela. Država pobere vsaj toliko davkov kot Slovenija, zagotovo več kot Nemčija. A njihove ceste so slabše od slovenskih, medtem ko primerjava z nemškimi sploh ni mogoča. V čem je problem? V zakonih, predpisih, navadah, »kulturi«. Nemška družba je urejena tako, da zmore zgraditi kakovostno infrastrukturo. Italijanska družba tega ne zmore. Imajo denar, imajo znanje, imajo delavce… a za delujočo družbo je potrebno nekaj več. Potrebni so pametni zakoni in ljudje, ki se jih držijo.

Paradoks je v tem, da v taki državi tudi bogatašem ni prijetno. Kaj mi bo Ferrari, če nimam cest? Kaj mi bodo milijoni, če ne najdem dobre šole za otroka? Kaj mi bo bogastvo, če država ne zmore vzpostaviti miru in vladavine prava?

Dobri zakoni so zakon!

Veličina izvoljenega ljudstva (ne le Izraelcev, ampak tudi nas, ki smo božje ljudstvo nove zaveze) je v tem, da jim Bog daje take zakone, ki omogočajo srečno življenje posameznika, družine in družbe. Hudi duh nam seveda prišepetava v uho, tako kot Evi v rajskem vrtu, da božja navodila in zakoni omejujejo našo svobodo in srečo. Kadar mu verjamemo, končamo tako kot Adam in Eva: ne v svobodi, ampak v brezvladju. Garamo za kruh, ki ne nasiti, spimo rahlo spanje človeka, ki ga je strah, kdaj bo prišel Kajn in mu vzel življenje.

Slovence in številne Evropejce je strah beguncev in priseljencev. Kaj nam pove dejstvo, da pet sto milijonov pripadnikov ene najbolj razvitih civilizacij trepeta pred manj kot petimi milijoni revežev, ki bežijo pred vojno in revščino? Po eni strani nam pove, da smo ustvarili zelo ranljivo civilizacijo. Zadostuje peščica dobro nastavljenih bomb, da se življenje ustavi: ljudje ne upajo več potovati, upočasni se potrošnja, podjetja ne zmorejo več plačati posojil in delavcev, zavlada splošna kriza in zmeda.

Pove pa še nekaj drugega: postali smo krhka civilizacija. Sodobna družba je skupek posameznikov, ki se zanimajo predvsem za lastno udobje in varnost. Država, družba – in vedno bolj tudi družina – sta jim vredni toliko, kolikor jim omogočata, da udobno in varno živijo. Pod nobenim pogojem ne bodo dopustili, da bi jim družba narekovala, kako naj živijo ali v kaj naj verjamejo: skupnosti ni, obstaja le združba posameznikov! V sosedovo življenje se ne vtikajo in ne dopustijo, da bi se sosed vmešal v njihovo življenje. Otroke, če jih imajo, vzgajajo plačane vzgojiteljice in učiteljice, po učnih načrtih, ki so jih sprejeli državni uradniki (naši profesorji to so). O njihovem zdravju – in vedno bolj tudi o njihovem življenju – odločajo zavarovalnice, zdravniki in bolniške sestre. Če onemorejo ali zbolijo, jih prevzamejo domovi za ostarele. Polovico tega, kar ustvarim, dam državi za to, da poskrbi za vse naštete primere. Kar mi ostane, želim potrošiti zase.

Zakon daje identiteto

Kaj se zgodi, ko v tako okolje vstopi skupina prišlekov iz drugega sveta? Povsem razumljivo je, da se povežejo med sabo, saj jih domačini ne sprejmejo (ne pozabimo, zanje mora poskrbeti država, po možnosti tako, da jih jaz ne bom niti opazil). Družbeni izločitvi dodajmo še dejstvo, da gre povečini za travmatizirane ljudi, ki imajo za seboj državljansko vojno, lakoto, nevarno potovanje skozi puščave in preko morja… Skratka za ljudi, ki bi potrebovali več sočutja in pomoči kot povprečen Evropejec. Ko se ti ljudje torej povežejo med seboj, naenkrat postane očitno, da ne gre za konflikt med dvema skupinama – 500 milijoni Evropejcev in 5 milijoni prišlekov – ampak si stojita nasproti 5 milijonov prišlekov in množica posameznikov. Ko posamezniki to ugotovijo, jih zagrabi panika. Toliko bolj, ker ubogi prišleki ogrožajo njihove avtomobile in hiše.

A problem niso prišleki. Problem smo mi, ki nismo zmožni živeti kot skupnost. Mojzes bi k temu dodal naslednje: Dal sem vam Božje zakone zato, da boste dobro živeli, kot skupnost in kot posamezniki. Če živite po njih, vam bo dobro in boste močni, cenjeni. Če boste imeli radi Boga in bližnjega, če boste svojo srečo iskali v tej zapovedi in ne v imetju ali lagodju, boste na varnem. Če pa jih zavržete, se boste razdrobili in vas bodo povozili. Ne boste ne prvi ne zadnji. Na vas je torej, da bodisi sprejmete Božje nasvete in ustvarite pravično in ljubečo družbo, ali pa jih zavrnete in se pripravite na posledice.

22 KOMENTARJI

  1. Odličen članek. Me je zadnjič okaral (besedno mi je navil ušesa, ko je bral moj komentar, da sem pohvalil Pozničev članek, ker je malenkost bil boljši) moj 85 letni prijatelj, filozof religije, zakaj sem pohvalil Pozničev članek Ateizem je zlo, ki je” članek brez mere”, tipično talibanski. No, če ga primerjam s tem člankom jezuita, ki nam vsem govori kako razvajeni (pokvarjeni) in nebožji, Adamovi smo, potem Poznič napada samo tiste, ki niso njegovi. Tako kot muslimani. Tako kot močni cerkvenjaki pred 200 in več leti, iz svoje ošabne gospodovalnosti in iz alamutovske fanatične napiflanosti na katoliški medresi.

    Šele sedaj sem globlje dojel logiko Adama. Vedno je predstavljeno kot stvar znanoželjnosti, individualizma in spolnosti.

    Ja, v Sloveniji smo zaradi socializma vsi postali uradniki: medicinske sestre, novinarji, zdravniki, učitelji. Politiki so tako uradniki množic, kolektiva in mafije.

    Večina duhovnikov pa je socialističnih birokratov namesto da bi bili Mojzesi, Jobi, Izaije, Štefani, Pavli. Ciril Metodov kolektiv upognjen centralnemu planerju ali JJ. Hvala Bogu za tiste redke duhovnike s pristno vero, iskrenostjo, toplino in zdravo pametjo.
    Hvala za ta izjemen članek.

  2. To ni pristna vera, to je izdaja krščanske vere s pomočjo peščice duhovnikov in papeža. Je pater pogumen tudi pri denarju in pedofiliji ali samo tukaj?

  3. Sirski nadškof Evropejcem: egoizem in hlapčevski interes bosta na koncu ubila tudi vas

    Uredništvo
    Piše: Uredništvo –

    11. februar 2016 ob 13:10

    1

    @Domovina_je

    3Nadškof Jean-Clément Jeanbart, ki deluje v Siriji, je v pogovoru z novinarji obsodil pristransko medijsko poročanje in prikrivanje zločinov uporniške vojske v Siriji.

    Prav tako je obsodil molk francoskih škofov in migrantsko politiko evropskih držav, piše Boulevard Voltaire.

    (Vir: Oraprosiria)

    Po dramatičnih dogodkih v Aleppu, enem največjih mest v Siriji, je o tamkajšnji vojni spregovoril Melkitski grški katoliški nadškof mgr. Jean-Clément Jeanbart. Tam namreč živi še z zadnjimi kristjani, ki niso pobegnili pred terorističnim nasiljem.

    V pogovoru z novinarji je obsodil poročanje brez preverjanja informacij, katere izdajajo tiskovne agencije pod vplivom sirskih upornikov. Kot primer je navedel Sirski observatorij za človekove pravice, ki je eden glavnih virov zahodnih medijev. Po njegovem mnenju Zahod ne poroča o zločinih uporniške vojske, ves čas pa obsoja sirsko vlado in predsednika.

    “Bašar al-Asad ima mnoge napake, a ima tudi kaj za pokazati. Šole so brezplačne, bolnišnice tudi, mošeje in cerkve ne plačujejo davkov. Če danes podpiramo režim, potem je to zato, ker se bojimo sunitske teokracije, ki bi nas prikrajšala za življenje v domovini,« je povedal v strahu pred nadvlado upornikov in grozeče Islamske države.

    »Razumeti morate, da je pri izbiri med Islamsko državo in sirsko vlado naša odločitev jasna. Režim lahko obsojate za določene stvari, a pri tem se ne trudite biti objektivni,« je dejal zbranim novinarjem.

    “Ne morem samo stati, medtem ko naša dva tisoč let stara Cerkev izginja”

    »Odgovornost škofa je, da uči in da svoj vpliv uporabi za posredovanje resnice. Zakaj se vaši škofje bojijo spregovoriti? Seveda bi jih kritizirali, a to bi jim dalo možnost, da se branijo in da branijo resnico. Zapomnite si, da tišina pogosto pomeni soglasje.”

    Nadškof je kritiziral tudi migrantsko politiko zahodnih držav: »Egoizem in hlapčevski interes, ki ga branijo vaše vlade, bosta na koncu ubila tudi vas. Odprite oči, niste videli, kaj se je zgodilo v Parizu?« je dejal nadškof.

    »Potrebujemo vas, da nam pomagate živeti v lastni državi /…/. Ne morem samo stati, medtem ko naša dva tisoč let stara cerkev izginja. Raje umrem, kot da bi to videl,« je še apeliral na zbrane predstavnike sedme sile.

    Novinarji so ga povprašali še po njegovem odnosu do francoskih oblasti, po rodu je namreč Francoz. Kot je dejal Jeanbart, so mu politiki namignili, da bi lahko bil nekoliko manj kritičen.

    “Jezus nikoli ni bil politično korekten”

    »Dogajanje v Siriji sem poizkušal razložiti francoskim oblastem. A kaj lahko pričakuješ od Laurenta Fabiusa (francoski zunanji minister, op.ur.), ki misli, da je bog oče, da lahko odloča o tem, kdo si na Zemlji zasluži živeti in kdo ne,« je odgovoril očitno izmučen (Fabius je izjavil, da si Bašar al Asad ne zasluži živeti na Zemlji). »Ali je mogoče, da so interesi Evrope in njena ljubezen do denarja prevladali nad vrednotami, ki jih je nekoč ščitila?« se sprašuje škof.

    »Francoska škofovska konferenca bi nam morala zaupati, tako bi bili škofje bolje obveščeni. Zakaj škofje molčijo ob grožnji, ki je danes ogroža tudi vas? Ker so politično korektni. Ampak Jezus nikoli ni bil politično korekten, on je bil samo političen!«

  4. Kot kaže, je ena izmed značilnosti katolištva, da se ljudi nenehno spodbuja k občutku krivde. Kot avtor tega članka. Kriv je, kdor ima stanovanje ali hišo in avto. Zato se boji konfliktov. Če bi bili vsi materialni reveži, bi bilo s prišleki samo nekaj revežev več in vsi bi bili srečni. Ali je res tako preprosto?

    Zgornji zapis dokazuje, da življenje ni dogma. Kdor želi komentirati realnost, se mora najprej spustiti nanjo.

    • Jaz nisem dobil vtisa, da pater Peter obtožuje tiste, ki imajo hiše. Lepo zapiše: “Problem smo mi, ki nismo zmožni živeti kot skupnost.”

  5. Slovence in Evropejce je res lahko strah, sporočil evropske in slovenske (marksistične)levice!
    Hitler da je s holokavstvom rešil Evropo, piše v Delu!?
    Slovenski kazenski zakonik (Uradni list RS 55/2008) 297. člen, pa v svojih prvih treh odstavkih pravi:
    »(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
    (2) Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.
    (3) če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja, se kaznuje tudi urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in dejanj iz prejšnjih odstavkov ni mogel preprečiti.«
    http://www.delo.si/kultura/ne-potrebujemo-vec-nezemljanov-da-bi-nas-vznemirjali.html
    Kje so humanisti in čuvarji pravne države?
    Bo kdo le reagiral?
    Doslej je v sobotnem Delu reagiral le dr. France Križanič!

  6. Ne gre za 5 milijonov ampak za 500 in več, ki po svetu čakajo v nizkem štartu, da pridejo v “obljubljeno deželo”. S sedanjim odzivom jim kažemo, da morajo biti samo dovolj agresivni, brezskropulozni, izsiljevalski in vztrajni, pa jim bo uspelo.

    Taista elita, ki je povsem razbila in individualizirala zahodno družbo želi iz Evrope napraviti Evro-Afro-Azijo, domorodce pa prepustiti usodi Ameriških Indijancev.

    • Seveda je realen velik problem, če jih bo še na desetine in desetine milijonov hotelo priti. In te perspektive ni vzeti iz uma. Ampak pater Lah ima prav – le milijon ali dva sta zaenkrat prispela na 500 milijonsko bogato civilizirano celino. In jo že povsem spravila iz tira. Da ne govorimo o Sloveniji, kjer so razen redkih izjem šli samo mimo.

      Skratka, članek, ki zelo lucidno opaža, kako krhka civilizacija smo postali. Kako na lepem ob realno “blagi motnji” lahko prevlada masovna paranoja in histerija. In razmišljanje kot je tvoje. In kako obupno egocentrično individualistični smo v povprečju.

  7. Kar mene razlikuje od Petra Laha v tem članku je, da sem precej bolj blagonaklonjen do južnaške šlamparije in neučinkovitosti, ki jo pater opisuje iz Rima. Tako grozno pomembna stvar se mi luknje na cestah v življenju vendarle ne zdijo. Italijani živijo v eni nedvomno najlepših držav na svetu in marsikatero neučinkovitost to dejstvo vsaj za moj okus zelo dobro odtehta.

    Italija ima, za ilustracijo ne samo največ kulturnih spomenikov UNESCA na svetu, ampak več kot 2 krat več od prve sledilke. Osebno imam raje luknjasto cesto s prelepo naravo ali prelepimi, tudi včasih morda malo zanemarjenimi stavbami ( za ves ta fond je skoraj nemogoče zgledno poskrbeti) naokoli kot kakšno arhitekturno puščobo ob široki sveže asfaltirani aveniji. Da ne omenjamo recimo italijanske gastronomije, ki je ob francoski verjetno vrh v svetu.

    Torej, kvaliteta življenja ni le pravni red in ekonomska uspešnost. Ali število lukenj na cesti. Kvaliteto življenja v Italiji se v Sloveniji v povprečju podcenjuje. Moje mnenje je, da je področje od alpskega sveta pa v bližnje Sredozemlje v tem pogledu v svetu izrazito izstopajoče. Ni slučajno, da Dunaj tu zmaguje na svetovnih lestvicah in ne kakšno protestantsko-liberalno ali azijsko ekspanzivno središče.

    • Kakovost je seveda zelo težko meriti s količinskimi merilniki, ampak to je že druga tema. Nisem želel govoriti o kakovosti življenja, ampak o tem, kaj je veličina. Kaj je tisto, na kar je človek kot član skupnosti upravičeno lahko ponosen (kar mu posledično dvigne tudi raven zadovoljstva in kakovosti življenja).
      Luknje na cesti to zagotovo niso, toliko bolj, če so bile ceste normalno plačane. Razuen človek se pač ne more dobro počutiti, če ve, da se sosed za isto ceno vozi po bistveno boljši cesti.
      V članku tega sicer nisem omenil, ampak kakovost življenja je mogoče “meriti” neposredno, če upoštevamo – življenje (nataliteto). Res, Italijani imajo dober pršut in vino, nimajo pa otrok. Tudi zato ne, ker si jih mladi ljudje brez rednih služb ne upajo imeti.
      Če bi se iz Italije danes izselili vsi neitalijani, bi nekaj milijonov starih ljudi ostalo brez skrbnikov. Tudi to je zanimiv vidik debate o migrantih. Ni problem le v tem, da vsi ti ljudje želijo priti v Evropo. Evropa se brez njih sesede 🙂

      • To je pa malo prehuda. Ali se sesede ali ne, ni na vas da bi odločali ali spreminjali Evropo.
        Glede cest, plačane ali ne, ni tako grozno. Naše suženjstvo, s katerim je vse pri nas perfektno, ni prav nič da bi se hvalili.
        Kar se otrok tiče, pa je Slovenija dovolj velik problem, da nimamo pravice niti odpreti ust kako je glede tega drugod.
        Morda imate v Cerkvi malo previsok pogled “od zgoraj”, kot da se vas to ne tiče; in potem filozofirate o sesedanju Evrope, medtem ko narod ječi pod jarmom suženjstva, pomoči (pameti) pa od nikoder. Kot sem nekje prebral “tudi duhovnikom se ne bo nič bolje godilo kot narodu”.

  8. “500 milijoni Evropejcev in 5 milijoni prišlekov – ampak si stojita nasproti 5 milijonov prišlekov in množica posameznikov. Ko posamezniki to ugotovijo, jih zagrabi panika. Toliko bolj, ker ubogi prišleki ogrožajo njihove avtomobile in hiše.”
    =======================

    Zdaj 5, jutri 5, pojutrišnem 5, … itd

    V EU je že cca 50 milijonov muslimanov, 40 milijonov jih živi od socialnih podpor, ne zaslužijo si niti za lastno hrano. Preživijo samo po zaslugi tistih, ki se domnevno po mnenju tega pisca, bojijo za svoje hiše.

    https://twitter.com/Ironwand/status/711803816887394304

  9. Zanima me,kako nam npr.p.Lah konkretno s svojim osebnim vsakdanjim konkretnim zgledom lahko pokaže,kakšen odnos naj zavzamemo do preganjanih tujcev tudi mi,ki beremo ta njegov prispevek.S pisanjem pridigarskih kolumen Sirijcem najbrž ne pomaga prav veliko.Dopuščam sicer možnost,da jim bo daroval morebiten honorar za ta prispevek.

    • Ti prosiš za navodila za uporabo migrantov.
      To je direkten klic komunistu: “užgi me po glavi.”

  10. Petsto milijonov trepeta pred petimi miljoni prišlekov? Zakaj ne, g. Lah? En samo človek lahko ubije več deset ali več sto ljudi preden se ga onesposobi. To so čudne primerjave. Krivi smo mi? Ne vem, kako je v drugih državah, v Sloveniji je kriv Cerar oziroma komunistična mafija, ki mu varuje hrbet in ga podpira. Mislim, da je to, kar ste napisali, neka analiza, ki nima stika s stvarnim življenjem. To, kar se z begunci (idr.)dogaja v Evropi, nima nobene zveze z dobrodelnostjo, človekoljubnostjo, desetimi božjimi zapovedmi in kar je še takšnih “strun”, na katere brenkate. Gre za strašno pokvarjeno igro, ki jo bo Evropa izgubila, če ne prevzame odločnega nadzora nad situacijo. Z muslimani, ki so avtohtoni v Evropi, mislim, da nima nihče med name nobenih težav. Tudi ne proti priseljevanju v neki normalni dinamiki. Da pa nam ob takšnih množicah nekdo očita nepotreben strah in nam servira statistiko, ki govori o desdetkratni premoči Evropejcem napram prišlekom ter se pri tem sklicuje na deset božjih zapovedi, pa človek res posumi v poštene namene takšnega pisanja. Članka morda sploh ne bi prebral, če ne bi prebral prej Pavletovega komentarja, ki je nad njim navdušen. Čim je Pavel navdušen, jaz nisem. Članek sem prebral in potrdil se je to, kar sem vedel vnaprej.

    • Ne gre za 10 kratno premoč, Lucijan. Gre zaenkrat, vsaj za zdaj, za približno 300 kratno številčno premoč nas, evropskih domorodcev nad prišleki v zadnjem migrantsko/begunskem valu. ( Na Švedskem, Avstriji in Nemčiji je pa to razmerje nekoliko nižje, pod 100).

      V Libanonu in Jordaniji je razmerje približno 1:4. Pa se mi zdi, da oni manj jamrajo in strašijo.

      • Jamramo zato, ker ni odločne in enotne akcije. Peter Lah govori o petsto milijonih posameznikov. Saj ravno to hoče biti Evropa. Evropa posameznih oseb. Vprašanje pa je, koliko smo vsi ozaveščeni, če uporabim površen izraz. Največji dosežek totalitarizmov, med katerimi izrazito prednjači komunizem z vsemi svojimi travestitskimi antifašističnimi odtenki, je poleg sto milijonov pobitih po vsem svetu in več sto milijonov žrtev krivic, to, da so milijone ljudi prepričali, da razmišljajo z lastno glavo. Zame je nekdo, ki malikuje Tita, Stalina ali Hitlerja prvorazredni in izjemno nevaren fašist, izjemno nepredvidljiv v svojem ravnanju. Domačini na mejah, ki so v živo doživeli reke beguncev, so zagotovo spremenili mišljenje, čeprav so bili prej indokrinirani s kultom Kučana. Seveda tega zlepa ne bodo priznali, toda tako kot si nemočen pred lažjo, s katero te nekdo javno oblate, tako so ljudje “nemočni” tudi pred resnico, ki se na podlagi življenjske izkušnje poraja nekje na dnu srca. Njim je jasno: reke beguncev nimajo zveze z dobrodelnostjo in našim dobrim srcem, ampak so čista, najnižja politična “jajca”. Čučan dobrodelnež? Mislim, da bi povprečno razgledan in odprt človek že moral vedeti, da Kučan, Spomenka, Svrtlana, Žižek, Markeš, Hanžek, Tomičeva … niso dobronamerni ljudje, ampak satanisti.

    • Zadeva je zelo strašna, zakuhali smo si jo pa Evropejci sami, islamisti so prišli samo na pogreb. Sedaj pa še čisto matematična in strogo matematična utemeljitev:

      Če se stanje s prebežniki nemoteno nadaljuje, bodo Nemci v “plodnih letih” manjšina v lastni državi tam nekje do 2020. leta! Bolj točno je še par let, ker matematik ni upošteval plodno okvaro Nemcev priključenih na telefončeke.

      To je zelo razgledan in pameten gospod IF očitno že zdavnaj pred nami ugotovil in da smo izpadli na: “Reši se, kdor se more!” Pa sedaj piše, kako smo grdi vsi tisti, ki še brcamo v obrambi krščanske Evrope in tako dokazuje novim gospodarjem, da on ni tak, kot smo mi. Mogoče se ga bodo pa usmilili?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite