Presneta Poljska! (I.)

45
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Poljsko in slovensko dojemanje Rusije

Rusija je iz slovenskega gledišča precej drugačna kot iz poljskega. Prepričan sem, da bi večina Slovencev ob vprašanju »Ali se bojite ruske okupacije?« odgovorila negativno, kar pa za Poljake ne drži. Nedavni obisk Medvedjeva ob proslavi pri ruski kapelici na Vršiču, ravno v času najhujše krize v rusko-evropskih odnosih, se je zdel v očeh Zahoda nekaj neverjetnega. Tudi na Poljskem so se pojavili glasovi, da je Putin v Sloveniji našel svojega novega zaveznika. Pri njih si kaj takšnega nebi mogli zamisliti niti v sanjah, saj so bili prav Poljaki najostrejši nasprotnik nedavnega ruskega vmešavanja v notranje politične zadeve Ukrajine. Da bi bolje razumeli zakaj je tako, se je potrebno ozreti v preteklost poljskega naroda. Stoletja trajajoči napeti medsosedski odnosi, zaznamovani z vojnami, vstajami in političnimi trenji so v Poljakih ustvarili globok občutek nezaupanja do Rusije, ki se okrepi ob vsakokratnem ruskem razkazovanju vojaških »mišic«. A po drugi strani je Rusija »vredna poželenja« še zlasti za poljske podjetnike – predvsem zaradi svojega kolosalnega in nenasitnega trga. Tudi zato je nedavno poslabšanje političnih odnosov med slovanskima državama močno prizadelo njuno gospodarsko sodelovanje. Rusija je namreč na evropske ekonomske sankcije odgovorila s podobnimi povračilnimi ukrepi. Tako je tudi poljsko kmetijstvo iz evropskega vzhoda prejelo izredno boleč Putinov »udarec na gobec«.

Razplet ukrajinske krize

Pred nekaj meseci je ukrajinska kriza dobila malce bolj »zamrznjeno obliko«, zato se je tudi preteča ruska invazija v poljski soseščini vsaj začasno ustavila in se je mnogo »zelenih stričkov«, ki so zaključili svoje »partizansko urjenje na stepskih ravnicah«, rajši odpravilo reševat sirskega despota Asada. Tako se je strah pred nevarnostjo iz vzhoda malce polegel, a kljub temu se zdi nedavni preobrat v poljsko-ruskih odnosih pravcato presenečenje. Poljska namreč v svoji veliki sosedi na vzhodu ne vidi več svojega sovražnika, temveč v njej celo išče oporo in možnosti za sodelovanje. Je Poljska kar na lepem postala »dementna« in pozabila na svoje boleče zgodovinske izkušnje? Ali pa gre vzroke za spremembe iskati drugje?

Politični preobrat na Poljskem

Po osmih letih prozahodno usmerjene vladavine poljskih liberalcev, so se na zadnjih parlamentarnih volitvah zgodili pravcati tektonski premiki, saj je zatriumfirala »politika tradicionalnih vrednot« Jarosława Kaczyńskega in se nemudoma lotila obsežnih reform na področju medijev in sodstva ter menjave strokovnih kadrov na drugih pomembnih položajih v državi. Vse do nedavnega je dežela prvega slovanskega papeža veljala za pomembnega zaveznika ZDA in nemške proevropske politike ter bila pogosto razumljena celo kot »poslednji branik demokracije« na vzhodu. Njeno stališče je bilo tako zelo antirusko, da to ni povsem ugajalo niti Nemčiji, ki je na tihem pravzaprav ves čas upala, da do evropskih gospodarskih sankcij, dirigiranih s strani Washingtona ne bo prišlo. Obenem je bilo za Poljsko le še vprašanje časa, kdaj bo sprejela liberalne zakone po vzoru mnogih zahodnoevropskih držav in ZDA. Prav iz tega vzroka so bili že pripravljeni učbeniki, ki bi »gender trojanskemu konju« na široko odprli vrata v poljsko šolstvo. Z nedavno zmago konzervativnih političnih sil, pa je ta »svobodnjakarski projekt« padel v vodo, ali pa mu je vsaj krepko spodrsnilo in si od bolečega »padca« še lep čas ne bo opomogel. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj so se Poljaki odločili za tako nenaden preobrat v svoji družbeno-politični stvarnosti, ki ima močan vpliv tudi na zunanjo politiko njihove države. Mnogi poznavalci situacije so mnenja, da so liberalni državniki razočarali zaradi številnih afer in svoje politične neučinkovitosti, drugi pa dodajajo tudi vpliv evropske gospodarske krize in strah pred »rusko nevarnostjo« v povezavi z ukrajinsko krizo.

Pomen evropske begunske krize

Med vzroki za politično-ideološki preobrat pa se prav tako omenja evropsko begunsko krizo, za katero se zdi, da še lep čas ne bo dočakala svojega epiloga, temveč se bo le še stopnjevala. Prvi veliki begunski valj se napoveduje že ob nastopu spomladanske odjuge. Pomanjkanje učinkovite rešitve, ki bi uredila nastale težave na ravni celotne regije, v ljudeh vzbuja strah. Kot odgovor na evropsko negotovost in bojazen pred »invazijo islamizma« se pojavlja iskanje rešitve nastalih težav na državni ravni, saj imajo Poljaki občutek, da so v njihovih rokah stvari bolj pod nadzorom. Tako naj bi »državne vajeti« v svoje roke prevzela močna nacionalna politika s katoliškim pridihom, ki v nasprotju z mehkužnim liberalnim »politikantstvom« nudi več gotovosti in trdnosti ter se je sposobna spopasti z izzivi sodobnega časa. Poljska se zapira pred množicami imigrantov, Nemci pa navkljub številnim protestom domačega prebivalstva še vedno ohranjajo politiko »na stežaj odprtih vrat« in dojemanje evropskih vrednot v smislu odprtosti in tolerantnosti, kar je lahko tudi posledica neslavne nacistične preteklosti in občutkov krivde za gorje 2. svetovne vojne. Na Poljskem in v preostalih državah Višegrajske skupine, pa se »evropske vrednote« dojema malce drugače, in sicer še zlasti kot nekaj kar je Evropo, kot jo poznamo danes, »ustvarilo« in jo ključno zaznamuje še v današnjem času. Ob tem gre navesti zlasti krščanske vrednote in z njimi povezano kulturno tradicijo. V skladu s tem prepričanjem je potrebno to »evropsko dediščino« ubraniti pred »invazijo zagorelih bradatih huliganov«, da ne bo izbrisana iz obličja Sveta: da ne bodo naše cerkve postale džamije, da ne bodo zasužnjili naših žena in jim nataknili burke ter da bomo lahko še naprej veselo jedli svinjino in jo poplaknili z dobrim pivom. Na Madžarskem takšen način razmišljanja potrjuje že sama ograja na njeni južni meji, Slovaki in Čehi pa pravijo, da razen posameznih kristjanov iz Bližnjega vzhoda, migrantov na domačih tleh ne želijo videti, na Slovaškem baje tudi zato, ker se »zaradi pomanjkanja džamij nebi preveč dobro počutili«. Zdi se, da Evropa nima nekega skupnega koncepta glede tega, kaj so »evropske vrednote«. Na evropskem vzhodu je sicer v splošnem mogoče opaziti tiho neodobravanje vsakršne »tujerodne invazije«, torej ne le tiste iz »planinskega raja raznih »stanov« Srednje Azije«, temveč vakršne, ki s seboj prinaša bistveno drugačne kulturne, rasne ali jezikovne »elemente«. To bi lahko pripisali vsiljevanju stalinizma ter nacističnemu rovarjenju v nedavni preteklosti, pa tudi drugim nevarnostim, ki so se zapisale v srednjeevropsko in vzhodnoevropsko zgodovino. Te kraje so si svoj čas lastili tako Nemci kot Avstrijci. Ogrožala jih je sultanova vojska. Ljudje teh krajev so trpeli zaradi plenjenja Džingis Khanovih konjeniških tolp, roparskih pohodov Krimskih Tatarov, okupacije Carske Rusije, boljševiško divjanje in še bi lahko naštevali. Vzhodnoevropski človek z izjemo Rusov, ni koloniziral drugih celin, marveč je bil sam mnogokrat žrtev brutalnega kolonializma. Prav zato doživlja mnogo večje občutke strahu in nelagodja, ko se v njegovem življenjskem okolju pojavijo »tujerodni elementi«, kot pa zahodnoevropski človek, ki je stoletja dolgo ošabno gospodoval nad »drugorazrednimi polljudmi »barvnih« celin«. Francozi, Angleži, Španci, Portugalci, Belgijci, Nizozemci, Danci, pa tudi Nemci in Italijani, so bili stoletja dolgo »gospodarji na plantažah z bičem v roki«. Oni so bili tisti, ki so mnogokrat uničevali in zatirali druge narode, čeprav stvari ne gre povsem posploševati, saj je bil na primer španski kolonializem manj rasistično obarvan od angleškega, kar dokazuje pogostejše mešanje Špancev s staroselci. V nasprotju z njimi se je vzhodnoevropski človek stoletja dolgo boril za svoj goli obstoj pred invazijo tujih zavojevalcev in se posluževal gverilskih taktik, da bi ubranil svojo družino, svojo vero in svojo zemljo, kar pa še ne pomeni, da ni prihajalo tudi do »notranjega kolonializma«, torej posameznih vzhodno in srednjeevropskih narodov nad drugimi. Tudi Poljaki so svoj čas zavojevali obsežne dele vzhodne Evrope poseljene z drugimi etnijami (npr. Ukrajinci).

Kdo v Zahodni Evropi se spominja Bitke na Kosovem polju, poljskih bojev s Turki na območju Ukrajine, ali pa izgube litvanske neodvisnosti ob delitvi njenega ozemlja med Rusijo in Prusijo? Kateremu zahodno-evropskemu »politokratu« iz Bruslja je to vsaj malo jasno? To zgodovinsko razliko med evropskim vzhodom in zahodom se je v preteklosti že večkrat dajalo v nič, še zlasti ob »posiljevanju« evropskega vzhoda z nekakšnimi »obveznimi kvotami« migrantov, kot da se Zahod nebi zavedal, da takšno ravnanje lahko v evropski prostor vnese še več razkola in dodobra zamaje skupne evropske politične temelje. Ta evropski »teater« nam lahko v bližnji prihodnosti postreže s pravcato geopolitično tragikomedijo. Tako se zdijo nemški medijski pozivi »da bi bilo Poljake treba prisiliti, da sprejmejo migrante«, prav pomilovanja vredni, pa naj imajo Nemci na Poljskem še toliko gospodarskih in drugih vzvodov, da to dosežejo. In če bi se to »posilstvo« že zgodilo, bi to le še bolj razkrojilo evropsko enotnost, kar se ob trenutnih britanskih prizadevanjih, da bi Otok izstopil iz Evropske unije, ne zdi nič kaj obetavno. Poleg tega bi negodovanje verjetno okusili tudi begunci na lastni koži.

»Vzhodnoevropsko« ravnanje se v resnici zdi »manj krščansko« in ni preveč podobno drži usmiljenega Samarijana, čeprav je sam papež nedavno pozval k sprejemanju migrantov po župnijah, a četudi bi evropski vzhod sprejel večje število prebežnikov, to nastalih težav nebi dolgoročno rešilo. Prav je beguncem pomagati, a si obenem prizadevati za končanje vojne tragedije in pomoč pri obnovi njihove domovine, ker integracije pri večini ni za pričakovati, razen s pomočjo kakšne represivne metode »pranja mozga«. Težave z migranti so in bodo, verjetno vse večje in večje. In kdo bo prevzel odgovornost zanje? Nemški politiki s »frau« Merkel na čelu, ali pa kakšni goreči bruseljski »politokratski« verniki globalistične in »multi-kulti« ideologije? Verjetno ne bo nikogar. Zahodne in druge elite so razmetale »Bližnjevzhodni peskovnik«. In kdo ga bo pospravil?

Drugi del prispevka boste na Časniku lahko brali v prihodnjih dneh.

45 KOMENTARJI

  1. Poljsko so do letos dva mandata in to več kot solidno vodili ljudje iz Civilne platforme Donald Tuska in Ewe Kopacz, ki pripada evropski skupini EPP- ljudskih in krščansko-demokratskih desnosredinskih oz. konzervativnih proevropskih strank.

    To politično dejstvo se mi zdi vredno dodati ob pisanju Mezga in ne samo njega, ki sloni na trditvi, da so do zdaj Poljsko vodili liberalci, zdaj pa da so jo prevzeli konzervativci.

    Močno dvomim tudi o zapisani trditvi, kar spet ne berem prvič, ampak sem že registriral v slovenskih katoliških medijih, da je Civilna platforma kot del EPP pripravljala “širok vstop gender-theory trojanskemu konju v poljsko šolstvo”. Nisem še slišal, da bi stranka profila EPP kjerkoli v Evropi kaj takega zagovarjala, to bi bilo skrajno čudno in sumim, da gre za politično propagando njihovih nasprotnikov.

    V nek kvantitativen kontekst je tudi dobro spraviti trditve, da je Evropa razdeljena glede odnosa do migrantov na vzhodni in zahodni del. Prebivalcev vseh višegrajskih držav, ki nasprotujejo migrantskim kvotam oz. njihovi porazdelitvi, sprejetim na nivoju evropske komisije, ni skupaj niti za eno samo “zahodno” članico EU, to je Nemčijo.

    Osebno se mi stališče 40 milijonske Poljske, da ne bi mogla sprejeti nekaj tisoč beguncev, češ da bi jo to identitetno lahko ogrožalo, precej iracionalno, če ne celo smešno. Za razliko od avtorja torej upam, da Poljska pri tem iracionalnem stališču ne bo trmoglavila in da bo pri tem vprašanju prišla skupaj z evropsko komisijo. Združena Evropa ni le skupni trg. Pomeni solidarnost v reševanju skupnih problemov in sprejemanje skupnih zavezujočih odločitev in rešitev za skupne probleme.

    • Nimam veliko časa za iskanje, zato samo tole: https://www.lifesitenews.com/opinion/polish-government-backs-down-on-explicit-sex-ed-after-parents-protest

      Poznam tudi nekaj Poljakov (redovnikov), ki so se vsi strinjali, da je Tuskova vlada pravzaprav liberalna, a se spričo negativnega javnega mnenja drži nazaj. prav tako ste lepo spregledali tudi nov zakon o umetni oploditvi, ki ga je prejšnja vlada sprejela.

      Skratka, članstvo v EPP samo po sebi ne pomeni praktično nič (član EPP je denimo tudi Orbanov Fidesz, ki vodi bistveno drugačno politiko od Tuska).

      • Iz povezave, hvala zanjo, je razvidno, da je torej šlo za idejo o vključitvi spolne vzgoje v šolski kurikulum. Ne teorije spola. Idejo o spolni vzgoji je ministrica za šolstvo prejšnje vlada po protestih sama opustila.

        Iz vsebine članka je razvidno, da vsebina te vzgoje niti približno ni bila določena, da pa so se nasprotniki bali, da bo vključevala stališča WHO, vključno z nediskriminacijo do homoseksualnih praks. Nižje piše tudi, da so se nasprotniki bali, da bi lobisti za teorija spola dosegli tudi vključevanje te teorije v spolno-vzgojni kurikulum.

        Med dejstvi iz tega članka, ki je na tradicionalističnem pro-life portalu in pa trditvijo v članku D. Mezga je pa še dolga, dolga razdalja. Prejšnja vlada bi se gotovo lahko branila, da gre za izmišljotino in zlonamerno insinuiranje.

        Še glede zakona o umetni oploditvi. Tudi Slovenci ga imamo. Katoliki na Slovenskem, desnica in tudi stroka smo ga pred leti ubranili na način, da je “umetna oploditev” mogoča samo pri heteroseksualnemu paru, ki ima težave z naravno zanositvijo.

        Če se ne motim, tak zakon prejšnje vlade tudi na Poljskem ne omogoča umetne oploditve samskim ženskam ali homoseksualnim parom. Ergo? Ni uradno stališče Cerkve, res, ki je žal proti vsaki strokovni pomoči pri oploditvi, je pa stališče, ki je toliko normalno, da so bili njegovi advokati v SLO ob porodniški stroki predvsem katoliki.

        • Tisti, ki hoče razumeti, bo razumel, drugega ne morem reči.

          Poljska že ima spolno vzgojo v šolah, zakaj se je potem vlada trudila, da to spremenijo? Jasno je, da niso mogli (v še vedno dokaj konservativni poljski družbi) reči, da bodo odkrito uvedli teorijo spola v šole. So pa to želeli narediti počasi .. kot žaba, ki jo počasi spuščamo v vedno bolj vročo vodo. Zakaj naj bi se drugače srečevali z LGBT aktivisti in sprejemali strategijo? Lahko seveda verjamete, da so želeli samo to, kar so pač javno rekli… jaz lahko to označim samo kot veliko naivnost.

          Glede umetne oploditve pa se sploh ne gre za to, da jo lahko uporabljajo samo poročeni pari. Gre se za to, da se pri tem načrtno ustvarjajo človeški zarodki, ki so potem zamrznjeni. Manipulacija s človeškim življenjem skratka. če se vam to zdi sprejemljivo, prav.. gotovo pa to ni skladno s katoliškim naukom.

  2. Dober komentar. Menim, da bi se Slovenija glede migrantskega vprašanja morala pridružiti Višegrajski skupini. Kaže, da je le-ta še najbolj zavzeta zagovornica evropskih vrednot. Strinjam se glede razporeditve kvot za begunce, ampak res za begunce. In koliko je le-teh. Nič. Vsi migranti so prišli iz varne Turčije. Še to: evrobirokratom in uspavani dami z imenom Zahodna Evropa pa je treba jasno povedati, da so bili vzodnoevropske države, vključno z Balkanom, 400 let zaščitna cona pred turškimi osvajanji in s tem omogočile njihov gospodarski in kulturni razcvet, same pa bile spričo tega močno prizadete. Evropa to lekcijo mora dojeti. Nepravično in nevzdržno bi bilo, da so zdaj ponovno zaščitna cona pred osvajalci iz Bližnjega Vzhoda in Afrike. Dvakrat je pa preveč!
    Še dobrohotni namig avtorju: ” nebi” se kar nekajkrat ponavlja – piše se narazen, torej “ne bi”.

    • Ne, beguncev, kot praviš, sploh ni. So nič. Lepo, da se ti zdi smiselno razporejanje niča in določanje kvot o razporeditvi niča. 0:0 = ?

      Ne privoščim tebi, da bi kdaj postal begunec in pri tem naletel na preveč ljudi, ki o beguncih razmišljajo tako kot ti danes.

      • Normalno,če ni beguncev, tudi kvot ni. Nikomur ne privoščim begunstva. Če bi me to doletelo, bi se zatekel v prvo varno državo. Jasno?

  3. Razlika med vzhodom in zahodom je razlika med komunizmom in svobodo. Vzhod še vedno živi taboriščno življenje Golega otoka, katerega “lastniki” so sedaj postali. Živijo življenje sužnjev, ki so počasi začeli dihati. Konceptov kot je država, Evropa, politika, sploh mednarodna, ne razumejo.
    Zahod ni popoln, seveda. Je pa vsaj racionalen, razumen časten. Čast je pa nekaj česar na vzhodu ne poznajo več.
    Mimogrede, koliko migrantov bi pa ostalo v Višegrajski skupini? Toliko kot v Sloveniji.

  4. Tudi jaz bi se včlanil v višegrajsko skupino, čeprav se ta zaradi migrantov prepira in oddaljuje od Nemčije. Vendar to ni mogoče, ker nas oni ne bi hoteli, saj vedo da nam vlada postkomunistični režim. Tudi naš režim se jim ni hotel pridružiti, ker so utrdili pravo demokracijo in ker se, resnici na ljubo, ni pametno zmeriti Nemčiji, v katero gre 70% našega izvoza, čeprav je Merkelca že politično truplo. Članek se mi zdi odličen, ker simpatiziram z višegrajci, Poljake pa občudujem, saj so volilci enostavno pomedli z levaki, ki jih enostavno ni več na politični sceni. Da se je nora gender teorija vtihotapila v prejšnjo vlado, mi ni bilo znano in me zelo preseneča. Še sreča, da je takoj odnehala, čim so se začeli protesti staršev, pri nas je bila bolj nasilna. Meseci hitro tečejo in prav z nelagodjem čakam, kako in kdaj bodo poskusili znova.

    • Merklova ima po vseh težavah in tudi incidentih z migranti še vedno 46% podpore javnosti ( Cerar recimo 18%, Janša je imel še manj, preden je njegova vlada razpadla). Politiki Merklove pa nasprotuje 40% Nemcev.

      Toliko o dejstvih. In toliko o truplu.

  5. Treba je pač slediti najnovejšim dogajanjem g. IF. Mogoče prebrati na Planetu, da je Angelca ostala sama z begunci, doma in v Evropi. Sicer pa menim, da jo vsa Evropa preveč krivi in vsi migranti preveč blagrujejo. Vodi namreč koalicijsko vlado, v kateri ima levica toliko moči kot desnica. In ker je vsa Evropa močno nagnjena v levo, vsa Nemčija pa močno obremenjena s krivdo, je bil mogoče nanjo pritisk prehud. Da ne omenjam njene krščanske in čustvene ženske duše, ki je organizatorjem invazije zlahka nasedla. Kar se mi pa zdi malo verjetno, saj bi morala vendar imeti cel štab svetovalcev, analitikov in strokovnjakov za Eurabijo, pardon Arabijo, in islam, ki bi ji morali povedati v kaj se spušča in predvideti, da ne sili k njim samo miljon ampak več milijonov ljudi. Nekoliko znanja in obveščevalcev, ki znajo predvidevati dogodke za pol leta naprej, bi pa vsak premier moral imeti. Samo moja malenkost iz sedanjih dogodkov predvideva nekaj groznih terorističnih napadov in prepričan sem, da imam prav!

    • Nobenih organizatorjev ni videti. Nihče jih ne omenja, pa bi jih takoj, brez dvoma.
      Tudi, če imaš prav in se uresničijo teroristični napadi, tega ne bo nihče povezal z milijonom emigrantov. Razen tebe, kot kaže. Niti če se izkaže, da bi bili teroristi res med emigranti.
      Imaš parav čudne misli, za zdravnika.

    • Aleš Žužek s Planet.Siol je v svojem nesramnem članku o Angeli Merkel en pobalinski butl; poglejte samo fotografijo, s katero je opremil svoj pamflet!

      http://www.siol.net/novice/svet/2016/02/merkel_proti_evropi.aspx

      Dejstvo je, da Merklovo po zadnji anketi kot kanclerko podpira več Nemcev, kot ji nasprotuje – 46:40%. Cerar lahko danes samo sanja o takih procentih. Ali pred njim Bratušek, ali še prej Janša.

      Žužek očitno simpatizira in ima enako pozicije kot desničarska protevropska AfD in Frauke Petry. Samo njen mož, evangeličanski pastor se je nedavno sprl in ločil od Frauke Petry in se protestno včlanil v CDU ter javno podprl Angelo Merkel.

      Moj poklon in aplavz bivšemu možu od Frauke Petry!

      • To kar označuješ za pamflet je bolj kot ne naštevanje dejstev:
        To, da Merklovi pada podpora je dejstvo
        To, da se Nemci niso upali javno povedati kaj si mislijo je dejstvo, ki so ga odkrili Nemci sami.
        To, da se znotraj njene koalicije, celo stranke, prepirajo zaradi migrantske politike je tudi že dolgo znano.

        Lahko bi še napisal, da je Merklova pred manj kot letom napovedala, da bo Nemčija v naslednjih nekaj letih sprejela po cca milijon migrantov na leto.
        To je bil njen plan.
        In, da je z njeno politiko nekaj hudo narobe je, da sedaj počasi zapirajo meje, pa jih ni prišlo v Nemčijo še niti 1,5 milijona, kar samo dokazuje, da se zaveda svoje pogubne politike. Sedaj skuša rešiti kar se da, pa je že prepozno (za njo).
        To je sedaj sprememba plana, rešuje si svojo politično kožo.

        Če se ne motim je bil njen oče neki pastor, ki je prebegnil iz Zahodne Nemčije v Vzhodno Nemčijo. Že to govori, da je s to familijo nekaj močno narobe.

        To zadnje samo zato, ker si navdušen, ker se je nekdo ločil od nekoga, ki naj bi po tvoje mmnenju zagovarjal drugačen odnos do invazije muslimanov v EU kot jo zagovarjaš ti.

        • Kaj toliko dramatiziraš? V najslabšem primeru se je nekoliko politično uštela in bo recimo izgubila naslednje volitve. To pa tudi ni nič takega, saj je že dolgo kanclerka. Ne bo do smrti kanclerka, menda.
          Da bi bilo s to familijo “nekaj narobe” je pa res zlobna. Kot da bi jo svitase napisal…

          • Če jaz dramatiziram potem IF piše pravljice.
            In zakaj si potem popolnoma preskočil pravljico in se raje spotaknil ob dramo?
            A imaš, enako kot IF, raje pravljice kot drame? 😉

            Če pa je nekdo v času komunistične diktature pobegnil iz Zahodne Nemčije v Vzhodno, potem je evidentno, da ni čisto diht.
            Mogoče ne bi bilo slabo, če bi Merklovo kdo strokovno pregledal, če je v njeni glavi vse OK.
            Dosedanji njen fanatizem ne kaže na to.

          • Sven Petry se je ločil ne le iz nazorskih razlogov, ampak tudi zato, ker si je Frauke omislila ljubimca – tovariša iz strankarskih vrst. Ženska s štirimi otroki. Toliko o tem, kaj bi utegnilo biti s kom narobe.

            Angela Merkel je pa ad informandum med najresnejšimi letošnjimi kandidati za Nobelovo nagrado za mir.

          • Hmmm, le zakaj si pa ženska s 4 otroki ne bi smela omisliti ljubimca?

            Drugo: Nobelovo nagrado za mir je v preteklosti dobil tudi terorist Jaser Arafat, pa Husein Obama tudi. Tako, da se ta farsa lahko nadaljuje tudi z Merklovo.

          • Gospod Riki: “… le zakaj si pa ženska s 4 otroki ne bi smela omisliti ljubimca?”

            Problem ni gospa s 4 otroki, ki si omisli ljubimca. Problem so volivci, ki to gospo izvolijo, da jih vodi v družbo blagostanja in miru.

            Pišuka! Nekam znano zveni ta misel. Ja! Splača se imeti ljudstvo opranih možganov.

          • g. Alfe “.. problem so volivci”

            Ja, ampak a menite da se s takim razmišljanjem lahko kaj reši?
            Živimo pač v času poplave informacij in generacij, ki so/smo po eni strani zatraumirane zaradi preteklih dveh vojn, po drugi pa žrtve zgrešene vzgoje…

          • “ampak a menite da se s takim razmišljanjem lahko kaj reši?”

            Kot prvo, upam, da ni nimate cilj rešiti svet? Saj ga še jaz nimam! 😉

            Kot drugo, imate prav. Zadeva je zelo težka, zelo temačna. Ni luči, ki bi osvetlila pot, po kateri naj bi stopali: Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« (Jn 2,5)

            Zakaj ni luči? Ker se tisti, ki so prisegli, da bodo prinašali luč, zadržujejo v dragocenih dvorcih, kjer je samo ena preproga dražja od celoletne delavske plače in podobno … kot

            Tako sva ostala samo midva, gospa Amelie in nekaj prijateljev, ki pa smo volonterji.

          • AlFe: “Problem ni gospa s 4 otroki, ki si omisli ljubimca. Problem so volivci, ki to gospo izvolijo, …”
            ======================

            Problemi so zato, da se jih rešuje.
            Gos. Alfe nam sporoča, da je potrebno zamenjati volivce.

          • Gospod Riki,
            imate težave s funkcijsko pismenostjo? Predlagal sem, da zamenjajte boga. Namesto Janeza pričnite slaviti Boga. Bo šlo?

    • Gospod Zdravko in IF meni delujta kot tipična predstavnika strank SDS in NSi. Tam ne želijo nikakršnih sprememb, tam so strašno zadovoljni s plačami kot poslanci in strankarski funkcionarji. Tako strašno si ne želijo sprememb, da jih enostavno ne vidijo.

      Opomba: Janez sicer nekaj ropota ampak zgolj zato, da ga volivci ne pozabijo, saj je v opoziciji. Kdo so ostali pomembni SDSoci pa povprečno volivec itak ne ve.

      • AlFe: ” Janez sicer nekaj ropota ampak zgolj zato, da ga volivci ne pozabijo, …”
        =======================

        Opa, nisem vedel, da bi morali politiki ravnati tako, da bi jih volivci pozabili.

      • AlFe: “Gospod Zdravko in IF meni delujta kot tipična predstavnika strank SDS in NSi. Tam ne želijo nikakršnih sprememb, …”
        =======================

        SDS in NSi sta predlagali več sprememb kot pa vladajoča koalicija.
        Nisem pa vedel tega, da je opozicija tista, ki ima v rokah škarje in platno za spremembe, ne pa tisti, ki vladajo.

  6. Samo za gospo Amelie, ki točno ve, da se je Jezus rodil med najnižjim slojem tedanje družbe:

    Lahko pa rečemo, da končna prostorska rešitev vprašanja nunciature ni le dostojna, ampak tudi razkošna – tako glede lokacije (elitni del mesta, pod gradom) kot kvadrature (posebna stavba, novogradnja za nuncija, velik vrt) in ureditve. Celotna investicija, ki naj bi po prvotnih načrtih znašala okrog 2 milijona evrov, se je po naših informacijah na koncu več kot potrojila (za primerjavo: OŠ Alojzija Šuštarja je stala približno 10 milijonov evrov.)
    https://www.domovina.je/po-25-letih-prva-stalna-rezidenca-za-nuncija-v-sloveniji-foto/

  7. Glede na stanovanje 700 m2 v središču Rima za kardinala Bertoneja, grad Goričane ali pa vzpon in padec nadškofije Maribor (menda niti za kurjavo nimajo) ni ljubljanska nunciatura nič posebnega.

    • Nič posebnega za 5 ali 7 milijonov evrov zame ravno ni kompliment. Še enkrat, izvzemam Rupnikov mozaik iz te ocene.

      Vsekakor je zame smiselneje porabiti 5 milijonov za obnovo lepega baročnega dvorca Goričane ( in s tem varovanje kulturne dediščine) kot 5 miljonov za podrtje meščanske vile v mestu, uničenje vrta te vile in postavitev brezoblične puste kocke na to mesto z marmornimi interijeri, obupnimi sivimi zavesami s cirkularnimi vzorci in z velikanskim parkiriščem pred njo.

      No, Bertoneja je pa res bolje odmisliti.

  8. Še nekaj literature za občudovalce tistih, ki “branijo Evropo pred islamsko invazijo”, kar je v Nemčiji personifinicirano z imenom Frauke Petry:

    http://www.christundwelt.de/detail/artikel/herr-petry-predigt-liebe/

    http://www.bild.de/regional/dresden/frauke-petry/verliert-ihr-ex-jetzt-seine-pfarrstelle-42944996.bild.html

    Torej moža Svena, evangeličanskega pastorja, ki je dolgo tiho toleriral njena stališča, nasprotna njegovim nazorom in s katerim ima 4 neodrasle otroke, je prevarala s strankarskim prijateljem, odšla z njim in od moža zahtevala ločitev.

    Ne le, da je razbila družino in prizadela svoje 4 otroke, njen 39 letni mož, evangeličanski pastor, zelo priljubljen med farani, bo očitno tudi ob svojo službo, saj ta menda ni združljiva z ločitvijo krščanskega zakona.

    Toliko o osebnosti te liderice nove nemške in evropske desnice.

  9. Spet samo za gospo Amelie! Včasih ljudje prosijo, da gre Božje kraljestvo stran:

    Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko
    deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti. Zavpila sta in rekla: »Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?« Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. Demoni so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!« Rekel jim je: »Pojdite!« Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila. Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih. Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev. (Mt 8, 28-34)

    Poudarjam: “… so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.” In se sprašujem, ali je govor tudi o deželici na sončni strani Alp?

Comments are closed.