Mi, ki se vam odseljujemo

3
853
Zmagovalna fotografija Socialnega tedna 2016 (foto: Petra Škrjanec).
Zmagovalna fotografija Socialnega tedna 2016 (foto: Petra Škrjanec).

Osvetljujemo pojav okrepljenega odseljevanja slovenskih državljanov iz Slovenije med leti 2012 in 2016. Slovenski državljani se pretežno odseljujejo v Nemčijo, Avstrijo in Švico. Med razlogi odseljevanja so ekonomska nekonkurenčnost, nevladavina prava in visoka stopnja koruptivnosti v Sloveniji.

Nadaljnji pojav je povsem drugačna pretežna smer odseljevanja tujih državljanov iz Slovenije. Tu je pretežna smer odseljevanja v nekatere države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in sicer v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in na Hrvaško, pa tudi v Nemčijo. Podobna tej je smer priseljevanja tujih državljanov v Slovenijo, le da tu ni Nemčije.

Pa še tole. Končni pojav pa se pokaže v bilanci migracij v navedenem obdobju, saj gre za visok presežek priseljenih tujih državljanov v Slovenijo v primerjavi z odseljenimi državljani Slovenije, in sicer ob negativnem saldu državljanov Slovenije – 30.745 nasproti pozitivnemu saldu tujih državljanov + 22.212 (prim. SURS – tu in tu).

Ker je volilno leto, bo presežek priseljenih tujih državljanov učinkoval na izid lokalnih volitev tam, kjer imajo člane občinskega sveta pravico voliti tuji državljani z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji (prim. 5. člen Zakona o lokalnih volitvah).

Okrepljeno odseljevanje njenih državljanov iz Slovenije

Pojav okrepljenega odseljevanja njenih državljanov iz Slovenije v obdobju med leti 2012 in 2016 se kaže ob statističnih podatkih, ob tem, da še ne poznamo končnih statističnih podatkov za leto 2017, po katerih se je v letu 2016 odselilo 8818 državljanov Slovenije, ob tem, da se jih je odselilo 8654 v letu 2015, 8129 v letu 2014, 7789 v letu 2013, 8191 v letu 2012, 4679 v letu 2011, 3905 v letu 2010, 3717 v letu 2009, 4766 v letu 2008, 3178 v letu 2007 in 2703 v letu 2006, ob čemer je bilo v obdobju med leti 2001 in 2005 odseljenih državljanov Slovenije 2061, v obdobju od 1996 do 2000 pa 971 (SURS – tu in tu).

Med državami, v katerih so si odseljeni državljani Slovenije poiskali prebivališče v obdobju med leti 2012 in 2016, izstopajo Avstrija, Nemčija in Švica. V Avstrijo se je namreč odselilo 2404 državljanov Slovenije v letu 2016, 2273 v letu 2015, 2270 v letu 2014, 1529 v letu 2013 in 1230 v letu 2012, v Nemčijo se jih je odselilo 1795 v letu 2016, 1790 v letu 2015, 1625 v letu 2014, 1662 v letu 2013 in 2272 v letu 2012, v Švico pa se jih je odselilo 949 v letu 2016, 892 v letu 2015, 644 v letu 2014, 468 v letu 2013 in 502 v letu 2012.

Drugačna je smer odseljevanja tujih državljanov

Niso pa se v navedenem obdobju odseljevali le njeni državljani iz Slovenije, temveč so se odseljevali tudi tuji državljani. Tuji državljani se niso odseljevali v enaki smeri kot državljani Slovenije, temveč so se v navedenem obdobju med leti 2012 in 2016 odseljevali pretežno v nekatere izmed držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, in sicer zlasti v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in na Hrvaško, pa tudi v Nemčijo. Ob tem statistični podatki ne navajajo utemeljenega razloga za različne smeri tistih, ki se kot njeni državljani odseljujejo iz Slovenije in tistih, ki se kot tuji državljani odseljujejo iz Slovenije.

Nek razlog oziroma namen smeri migracij pa sicer najdemo v statističnih podatkih o priseljevanju tujih državljanov v Slovenijo. V navedenem obdobju med leti 2012 in 2016 se je tako priselilo v Slovenijo 13760 tujih državljanov v letu 2016, 12665 v letu 2015, 11311 v letu 2014, 11621 v letu 2013 in 12281 v letu 2012, in sicer v smeri njihovega priseljevanja, podobno kot je bilo to pri njihovem odseljevanju, zopet pretežno iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Hrvaške, kot razlog oziroma namen njihove priselitve v Slovenijo pa se pretežno pojavljata zaposlitev in združitev z družino.

Razlog smeri našega odseljevanja iz Slovenije

Ob manjku utemeljenega razloga za smer odseljevanja njenih državljanov iz Slovenije bomo sami osvetlili nekaj morebitnih razlogov za smer odseljevanja pretežno v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ki je različna od smeri pretežnega odseljevanja in priseljevanja tujih državljanov iz Slovenije v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in na Hrvaško. Ti morebitni razlogi so zaznavanje nekonkurenčnosti ekonomije, nevladavine prava in visoke stopnje koruptivnosti.

1. Stran od ekonomske nekonkurenčnosti

Eden od dejavnikov odseljevanja njenih državljanov iz Slovenije v smeri Nemčije, Avstrije in Švice je lahko zaznavanje tamkajšnje visoke ekonomske konkurenčnosti, nasproti zaznavanju nizke ekonomske konkurenčnosti Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Hrvaške.

Skladno s tem iz podatkov v zvezi s Indeksom svetovne konkurenčnosti (angl.: Global Competitiveness Index; World Economic Forumtu) o zaznavanju ekonomske konkurenčnosti ekonomij držav po svetu ugotovimo, da je v medletnem obdobju 2016/2017 zasedla Slovenija 56. mesto, Nemčija pa 5., Avstrija 19. in Švica 1. mesto, dočim so zasedale Bosna in Hercegovina 107., Srbija 90. in Hrvaška 74. mesto, ob manjku podatkov za Kosovo. Podobno ugotovimo za medletno obdobje 2015/2016 za Slovenijo 59. mesto, Nemčijo 4., Avstrijo 21. in Švico 1. mesto, dočim za Bosno in Hercegovino 111., Srbijo 94. in Hrvaško 77. mesto, ob manjku podatkov za Kosovo, za medletno obdobje 2014/2015 ugotovimo za Slovenijo 70. mesto, Nemčijo 5., Avstrijo 21. in Švico 1. mesto, dočim za Srbijo 94. in Hrvaško 77. mesto, ob manjku podatkov za Bosno in Hercegovino in Kosovo, za medletno obdobje 2013/2014 ugotovimo za Slovenijo 62. mesto, Nemčijo 4., Avstrijo 16. in Švico 1. mesto, dočim za Bosno in Hercegovino 87., Srbijo 101. in Hrvaško 75. mesto, ob manjku podatkov za Kosovo, za medletno obdobje 2012/2013 ugotovimo za Slovenijo 56. mesto, Nemčijo 6., Avstrijo 16. in Švico 1. mesto, dočim za Bosno in Hercegovino 88., Srbijo 95. in Hrvaško 81. mesto, ob manjku podatkov za Kosovo ter za medletno obdobje 2011/2012 ugotovimo za Slovenijo 57. mesto, Nemčijo 6., Avstrijo 19. in Švico 1. mesto, dočim za Bosno in Hercegovino 100., Srbijo 95. in Hrvaško 76. mesto, ob manjku podatkov za Kosovo.

2. Stran od nevladavine prava

Nadaljnji dejavnik odseljevanja njenih državljanov iz Slovenije v smeri Nemčije, Avstrije in Švice je lahko zaznavanje tamkajšnje visoke stopnje vladavine prava, nasproti zaznavanju nizke stopnje vladavine prava Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Hrvaške.

Skladno s tem iz podatkov v zvezi s Percentilno uvrstitvijo držav po svetu glede na zaznavanje vladavine prava (angl.: Rule of Law – Percentile Rank, World Governance Indicators; World Banktu) ugotovimo, da je v letu 2016 Slovenija dosegla 82,7 percentilno uvrstitev, Nemčija 91,3, Avstrija 95,7 in Švica 98,6, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 43,8, Srbija 50,0, Hrvaška 65,9 in Kosovo 38,0 percentilno uvrstitev. Podobno ugotovimo za leto 2015 za Slovenijo 80,8 odstotno uvrstitev, Nemčijo 93,3, Avstrijo 96,2 in Švico 97,6, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 46,2, Srbija 52,4, Hrvaška 62,5 in Kosovo 38,0, za leto 2014 ugotovimo za Slovenijo 81,3 percentilno uvrstitev, Nemčijo 93,8, Avstrijo 96,6 in Švico 98,1, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 49,0, Srbija 51,0, Hrvaška 65,9 in Kosovo 37,0, za leto 2013 ugotovimo za Slovenijo 81,2 percentilno uvrstitev, Nemčijo 92,0, Avstrijo 97,7 in Švico 96,2, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 51,2, Srbija 45,5, Hrvaška 61,0 in Kosovo 35,2, za leto 2012 pa ugotovimo za Slovenijo 81,2 odstotno uvrstitev, Nemčijo 92,0, Avstrijo 97,2 in Švico 96,7, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 49,3, Srbija 44,6, Hrvaška 60,6 in Kosovo 37,6 percentilno uvrstitev.

3. Stran od korupcije

Nadaljnji dejavnik odseljevanja njenih državljanov iz Slovenije v smeri Nemčije, Avstrije in Švice je lahko zaznavanje tamkajšnje nizke stopnje korupcije, nasproti zaznavanju visoke stopnje korupcije Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Hrvaške.

Indeks zaznavanja korupcije (temnejši toni pomenijo višjo raven zaznavanja korupcije) Vir: https://www.transparency.org/news/feature/corruption_perceptions_index_2016
Indeks zaznavanja korupcije (temnejši toni pomenijo višjo raven zaznavanja korupcije) Vir: https://www.transparency.org/news/feature/corruption_perceptions_index_2016

Skladno s tem iz podatkov v zvezi z Indeksom zaznavanja korupcije (angl.: Corruption Perception Index; Transparency International tu) v državah, pri čemer kaže visok indeks visoko nekoruptivnost, ugotovimo, da je v letu 2016 Slovenija dosega indeks 61, Nemčija 81, Avstrija 75 in Švica 86, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 39, Srbija 42, Hrvaška 49, Kosovo pa 36. Podobno ugotovimo za leto 2015 za Slovenijo indeks 60, Nemčijo 81, Avstrijo 76 in Švico 86, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 38, Srbija 40, Hrvaška 51 in Kosovo 33, za leto 2014 ugotovimo za Slovenijo indeks 58, Nemčijo 79, Avstrijo 72 in Švico 86, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 39, Srbija 41, Hrvaška 48 in Kosovo 33, za leto 2013 ugotovimo za Slovenijo indeks 57, Nemčijo 78, Avstrijo 69 in Švico 85, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 42, Srbija 42, Hrvaška 48 in Kosovo 33, za leto 2012 pa ugotovimo za Slovenijo indeks 61, Nemčijo 79, Avstrijo 69 in Švico 86, dočim so dosegle Bosna in Hercegovina 42, Srbija 39, Hrvaška 46 in Kosovo 34.

3 KOMENTARJI

  1. To je to! To so zanimivi in zaskrbljujoči podatki.

    Zakaj se tem podatkom, njihovim vzrokom in njihovim posledicam izogibajo politiki in strokovnjaki, ki delajo na takšnih področjih, da bi morali zagnati vik in krik?!

    Ni čudno, da je Slovenija tako nekonkurenčna in koruptivna in razvojno na slepem tiru.

    • Globoke države, ki obvladuje našo državo, ne zanimajo težave Slovenje in njenih državljanov, ampak le njihovi ozki interesi. Slovenja drvi v propad, a to jih ne skrbi. Ko bodo iz države počrpali vse, kar se je dalo, se bodo odselili tudi oni. Denar imajo že naložen v tujini.

      Ali bodo slovenski državljani še vedno volili tiste, ki jim žagajo vejo, na kateri sedijo? Milčinski je bil pravi vizionar: na voliščih so zadnja leta imeli glavno besedo Butalci. Ali bo tudi tokrat tako?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite