Avtor: Ana Kos. Blog: od srca do srca. No, kot se mi pogosto dogaja, se na volitvah ni zgodilo tako, kot sem si želela jaz. Moj predsednik je Milan Zver … in drugima dvema ne bi dala glasu … in ne vem, kaj bom naredila prihodnjič, v 2. krogu.
Morda dodam številko … kot mi je rekla ena iz včerajšnje volilne komisije, da je nekdo dodal še številko 4 in jo obkrožil, za njo je pisalo Chuck Norris!
Na kakšen način je Borut Pahor tako uspešen? Dejstvo je, da zna zelo dobro in zelo prepričljivo govoriti. Dotakne se nas tudi s tem, ko se kaže človeško občutljivega in ker se zna opravičiti. To in še kaj mu je prineslo dosti glasov.
A glasove so mu dali tudi tisti, ki predvsem niso marali, da je izvoljen Danilo Türk – in ker so ocenili, da Milan Zver, ki bi ga sicer podprli morda prav zaradi moralne drže, pokončnosti, ne bo dobil dovolj glasov za drugi krog, so dali svoj glas raje Pahorju, kot da bi sicer zmagal Türk. To je preračunljivo gledanje … Kaj ne delajo tako politiki, diplomati …? Premislijo, kaj se najbolj splača.
Je to prava človeška drža?
In Pahor sam je gotovo vse svoje možnosti dobro premislil. Morda pa le skuša biti zares povezovalen? No, temu, da nekdo skuša ljudi povezovati, pa jaz ne bi rekla “spreminjanje barv” ali pa “vritlezništvo”. So pa res dostikrat meje zelo ozke, hitro je človek prilizovalec ali pa – tak, ki želi delati dobro vsem državljanom.
Kakorkoli: vsak človek (prav tako izvoljeni politik) bi moral imeti svoje pristno mnenje in stati za njim – hkrati pa delati tako, da bi se ljudje v svoji domovini počutili dobro. Da bi vedeli, da se ne dela proti njim, temveč zanje. No, kaže, da ima Pahor možnosti, da bo lahko pokazal, dokazal, kaj zares misli.
Včeraj zvečer smo se nekateri ljudje pogovarjali ob volilnih rezultatih. Nekateri smo mnenja, da bi bilo pošteno dati glas Zveru – če smo zanj – in ne – preračunljivo – Pahorju – ker je manjše zlo kot Türk. Potem bi bili rezultati realnejši. In poštenejši.
In … in o vsem tem nas je odločalo le del državljanov naše države. Pa ostali? Jim je res čisto vseeno? Kot je napisal Deprofundis, v Italiji zabeležijo volilno udeležbo vsakemu volilcu (ima zato knjižico) in ob nastopu upokojitve preverijo knjižico – in se to pozna tudi pri pokojnini!
Je kaj, kar bi pri nas premaknilo neaktivne volilce? Kazen? Nagrada?
Jaz sicer mislim, da bi bilo čisto v redu, če se kakšni ljudje odpovejo svoji volilni pravici (morda začasno) – če jim tako nič ne pomeni – pa bo ceneje za državo! Pol manj listkov bi bilo in veliko manj štetja in še kaj. In kakšno manjhno volišče bi lahko zaprli že sredi dneva, saj bi vsi aktivni volilci že zdavnaj izpolnili svojo državljansko pravico in dolžnost, ostalih jim pa potem sploh ne bi bilo potrebno čakati – ker jih itak ne bi bilo.
Poleg tega pa mislim, da bi bilo prav, da bi res vsak človek z volilno pravico šel na volitve – in volil po svoji vesti. In če med kandidati res ni nobenega, ki bi mu zaupal, da bi pač vse prečrtal in da ne bi s tem postala glasovnica neveljavna, pač pa bi prav tako imela vrednost.
Tako bi recimo bilo morda 20 % glasovnic, ki bi tako jasno povedale o mislih določenega števila ljudi. Da se ne strinjajo s “ponudbo”.
Kajti če pride na volišče 30 % volilcev in je od teh 51 % za določenega kandidata, res tisti zmaga, vendar bi se moral zavedati, da zmagovalec sicer je, toda da ga ni volila večina – da pa je kljub vsemu res odgovoren vsem državljanom.
Navsezadnje – predsednik ni nad nami vsemi – temveč je v službi vseh nas. Po moje.
Vir: blog od srca do srca
