Transparency International redno spremlja izvajanje Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju OECD- Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Poročilo »Exporting Corruption? Country Enforcement of the OECD Anti-Bribery Convention. Progress Report 2012« Slovenijo uvršča med države, ki konvencijo izvajajo v majhni meri.
Države podpisnice so v poročilu Transparency International razdeljene v štiri kategorije izvajanja OECD Konvencije: aktivno, zmerno, malo in nič. Slovenija se uvršča med države, ki Konvencijo izvajajo »malo«. Od podpisa Konvencije naprejSlovenija ne poroča o primeru podkupovanja v mednarodnem poslovanju. Ugotovili smo, da je v postopku 6 preiskav.
Mednarodno poročilo opozarja na nezadovoljivo stopnjo dostopa do informacij o primerih in preiskavah tujega podkupovanja. Predsednica Transparency International Slovenia Simona Habič zaznava le skromen premik naprej, »Institucije so toge pri zagotavljanju dostopa do informacij in preiskav podkupovanja v mednarodnem poslovanju. Statistika, ki jo vodita policija in tožilstva namreč ne zagotavlja vpogleda v natančne podatke, ki jih potrebujemo za ugotavljanje ocene izvajanja Konvencije. Število obravnavanih primerov tujega podkupovanja je v neskladju z javno dostopnimi informacijami. Podrobnosti o tem, kateri primeri so v kateri fazi postopka in kako pregon in preiskava napreduje, je nemogoče pridobiti. Sicer pa smo v štirih letih letos prvič uspeli pridobiti tudi podatke Državnega tožilstva RS o številu preiskav, a zaradi varovanja osebnih podatkov podrobnosti o tekočih preiskavah niso dostopne. Od šestih preiskav je zaradi objav v medijih znan le primer Švicarskega farmacevtskega podjetja Novartis in njegove slovenske podružnice Lek. Zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji je tožilstvo zahtevalo preiskavo zoper 6 fizičnih oseb ter podružnico Lek. Finska pa poroča o preiskavi Patria, kjer so podkupovanja usumljeni slovenski javni uslužbenci.« pravi Simona Habič predsednica Transparency International Slovenia.
Mednarodno poročilo zaznava napredek glede pravnega okvira. Leta 2011 sprejet Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnitve in spremembe Zakona o Integriteti in preprečevanju korupcije v minulih dveh letih ter delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada so korak naprej k preprečevanju tujega podkupovanja.
Poročilo opredeljuje preselitev Državnega tožilstva iz Ministrstva za pravosodje pod Ministrstvo za notranje zadeve kot nenavadno prakso in grožnjo sistemu integritete. Habič navaja, da »je potrebno zagotoviti neodvisnost in samostojnost preiskovalcev in tožilcev. Sprejeti je potrebno sistematično proaktiven pristop k preiskovanju in pregonu tujega in domačega podkupovanja, uveljaviti trden pravni okvir, ter spremeniti in izboljšati evidentiranje statističnih podatkov v policiji in državnem tožilstvu. Tako bi lahko transparentno sledili napredku ali nazadovanju države pri izvajanju Konvencije. Vlada mora končno narediti korak naprej pri preprečevanju podjetniškega kriminala in spodbujati »čisto« poslovanje.«
Slovenija je izpostavljena tudi pri študiji primera tujega podkupovanja, gre za primer obtožb in preiskav Švicarskega podjetja Alstom ter njegovih podružnic. Alstom je v postopku preiskave Evropske investicijske banke ter Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) zaradi sumov podkupovanja slovenskih javnih uslužbencev za pridobitev zaupnih informacij konkurenčne ponudbe podjetja Siemens pri poslu gradnje novega bloka termoelektrarne TEŠ 6.
Mednarodno poročilo ugotavlja, da se je število kazenskih pregonov pri podpisnicah povečalo zaradi pravne podlage, ki podjetjem prepoveduje podkupovanje v tujini v zameno za zmago na javnih razpisih in onemogoča izmikanje regulatorjem. Kljub temu pa vlade podležejo negativnemu lobiranju, ki slabi proti-korupcijske zakone. V letu 2011 države poročajo o 144 novih zadevah, skupnih primerov pregona tujega podkupovanja je tako zraslo na 708 primerov, v teku pa je še 286 drugih preiskav. OECD proti-korupcijsko konvencijo od 37 podpisnic, ki so bile vključene v poročilo aktivno izvaja le 7 držav, 18 držav pa kljub veliki mednarodni korupciji podjetij še ni vložilo kazenske ovadbe. Do konca leta 2011 je bilo zaradi kaznivih dejanj povezanih s tujim podkupovanjem kaznovanih več kot 250 posameznikov in skoraj 100 podjetij. 66 oseb je bilo obsojenih na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja podkupovanja uradnikov pri tujem poslovanju.
Društvo Integriteta
