Prepotentnost in vse trša politična zima

coln-poljska-m1Navadni državljani, ki moramo nositi odgovornost za svoje prestopke in napake (npr. ko sredi »niča« vozimo malce prehitro in nas policija, ki polni proračun, oglobi in nam nabije kazenske točke), bi se morali jeziti nad prepotentnostjo oblasti. V Sloveniji vlada brezvestna klika, ki je dobro organizirana, prevladuje v vseh porah družbe in popolnoma obvladuje naš prostor. To svojo moč, ki izvira iz zločinske brezbožne partizanske revolucije, zdaj spet nezadržno razkazuje in sporoča vsem nam: »Nič nam ne morete. Delamo, kar hočemo, kakor hočemo in še bogato se nagradimo.« Če smo mislili, da je Ropova vlada najnižja točka, pa nas je potem Pahorjeva prepričevala o nasprotnem, zdaj pa nam ob Cerarjevi zmanjkuje pridevnikov, da bi opisali njeno razsulo in moralno brezbrižnost. Žalostno pa je dejstvo, da bo obstala ves svoj mandat in bo naslednja morala po kostanj v ogenj.

Ohromljena opozicija

Opozicija je tako razdrobljena in ohromljena, da se Sloveniji ne piše dobro. SDS ruši vse mostove sodelovanja, za nameček pa so uspeli v pomladnem taboru zasidrati podobo njenega predsednika kot očeta vsega zla s katerim ne smemo sodelovati.

NSi kaže vse bolj eratičen politični diskurz in se sprašujem ali naj jo sploh še kdaj volim. Ni mi všeč njena politika, ne kadrovska zasedba, ne notranji razvoj. Iz stranke ti meni nič tebi nič izključijo vidnega predstavnika in centrala postaja bolj podobna centralnemu komiteju kakor nevraligičnemu središču ljudi, ki podobno mislijo. Čistka v stranki je tako popolna, da je celotna »ustanoviteljska linija« pravzaprav mrtva.

SLS se je s samovoljno izključitvijo Marjana Podobnika sama ustrelila v koleno in je dejansko politično mrtva. Peta kolona v njej, prisotna že od ustavitve, je končno odlično opravila svoje delo.

Primc in njegovo gibanje me ne navdušuje. Postajam torej politični brezdomec, ki ne ve koga naj voli…

Vse bolj trda politična zima

Med tem pa se bohoti kontinuiteta in v Sloveniji je čedalje bolj trda politična zima, ki jo nekateri že enačijo z ledeno dobo. Slovenska pomlad ni prešla v poletje.

Poglejte ministrico Mrakovo. Zdaj si je spet nakopala interpelacijo. Opozicija ima ravno še toliko glasov, da lahko zahteva to obliko preverjanja dela najvišjih predstavnikov oblasti. Nomenklatura pa preko svojih medijev to ustanovo blati in zaničuje. Podobno kakor je naredila z referendumom, ki je bil nekoč učinkovit način, da jim ljudstvo zategne vajeti, zdaj pa je brezzobi tiger. Ministrica je še vedno na funkciji čeprav je ljudstvo dvakrat reklo NE! njeni enako-spolni ideologiji in njenemu sistematičnemu uničevanju družine. Še vedno je tam, čeprav je celo sodišče (in naše pravosodje je vendarle trdnjava komunizma!) reklo, da je javno zagovarjala protizakonito delovanje Centra za socialno delo. A ne le ona, tudi drugi ministri imajo podobnih grehov dovolj, da bi morali volivci reagirati.

In zakaj ne? Iz dveh razlogov. Prvi je opranost možganov zaradi medijskega monopola. Drugi pa je glasovalni stroj, ki se ne ozira na nobeno civilizacijsko demokratično pravilo. Med Erdoganom in njegovim »demokratičnim samodržstvom« in našo nomenklaturo ni bistvenih razlik.

Nič ne dvomim, da bo ministrica Mrakova preživela tudi to interpelacijo in bo nadaljevala s svojo pogubno protidružinsko in protisocialno politiko. Ker pa je demografska zima najhujši slovenski problem, je prav ona, ki brez sramu izvaja mednarodno protidružinsko politiko najmanj primerna, da skrbi za resor, ki ga vodi. Ona in njeni prijatelji iz  ideološkega bunkerja, ki so ministrstvo spremenili v propagandno izpostavo kulture smrti. To je podobno kakor, da bi urad za verske skupnosti zaupali človeku, ki bi očitno sovražil največjo versko skupnost. Pa tudi to se v Sloveniji dogaja.

Naša oblast je prepotentna, ker nima vesti in je njen edini smisel biti in ostati na oblasti. Skupno dobro zanjo ni vodilo, temveč so to osebno bogatenje in privilegiji. A ker so skoraj iz vseh nas naredili državo-odvisnike, se jim ni treba bati za naše glasove.

Vendar vsaka zima mine in vsake ledene dobe je enkrat konec. Tudi sedanje politične!

Foto: Aleš Čerin