Prepih v elektrogospodarstvu – drugič

32
Foto: The Slovenia Times.
Foto: The Slovenia Times.

To je moj drugi prispevek o razmerah v elektrogospodarstvu, ki ga objavljam na Časniku. Ohranjam naslov, z njim povezujem današnjo vsebino s tisto iz prvega prispevka. To pot ni več v ospredju energetika iz Zasavja, ampak iz Saleške doline, iz Velenja in Šoštanja. Javna občila so nam predstavila težave v Rudniku Velenje, te naj bi bile posledica prenizke pogodbene cene lignita, ki jo je sprejela Uprava Rudnika Velenje ob državnem jamstvu za posojilo vlaganj v TEŠ 6. Ta pogodbena cena je 2,25 EUR/GJ.

Mimogrede naj omenim predstavitev tega dogajanja, ki sta ga pojasnjevala predsednik uprave Holdinga slovenskih elektrarn Blaž Košorok in profesor Peter Novak, v Odmevih z Rosvito Pesek. Odgovori prvega so bili jasni, ustrezni zadregi, ki je pred nami, odgovori drugega pa nekoristni. Na vprašanje voditeljice oddaje, kakšne so možnosti za uskladitev cene premoga, je vsako ugibanje in slepomišenje škodljivo, pravi odgovor je le: cena mora biti primerljiva s ceno na evropskem trgu, kar velja za električno energijo, seveda pa tudi za premog.

Iz prvega prispevka povzemam, da je cena električne energije na evropskem trgu 47, lastno ceno iz TEŠ 6 pa ocenim z 78 EUR/MWh. Predpostavim povprečni proizvodnji v Dravskih elektrarnah-DEM in TEŠ 6 z vrednostma 2 500 in 3 900 GWh. S temi podatki bom dokazal, da HSE s sestavom enot DEM in TEŠ 6 ne more ponuditi cene, ki bi bila primerljiva z zgoraj navedeno evropsko tržno ceno. Ne poznam lastne cene v DEM, zato izberem mejni primer, da je ta cena 0,00 EUR/MWh, da je cena nič, skratka zastonj. Oprostite, to ni dovtip! Povprečna cena obeh proizvodenj je ob teh pogojih namreč 48 EUR/MWh, kar je več kot je evropska tržna cena. Vsaka cena električne energije iz DEM, ki je večja od nič, povprečno ceno HSE le še poveča, kar pomeni, da s ceno DEM ni mogoče izravnati visoke cene TEŠ 6 in doseči vrednost, primerljivo z evropsko tržno ceno. Ostane le rešitev: znižati proizvodnjo TEŠ 6, seveda posledično tudi proizvodnjo rudnika.

Ne bom širil svojega premisleka s številnimi drugimi možnostmi, dodal bom le še primer za povprečno ceno HSE, ki bi jo ta dosegla, če bi bila vlaganja v TEŠ 6, primerljiva z evropskimi razmerami in ne bi odteklo mimo 700 milijonov EUR. Povprečno ceno iz TEŠ 6 ocenjujem v tem primeru na 56 in HSE bi dosegla ob zgornjih pogojih povprečno ceno 34, z dodatkom dejanske cene DEM, ki je najmanj 15 EUR/MWh, pa 40 EUR/MWh. To bi bil uspeh, ki bi lahko znižal ceno električne energije v državi. Ta možnost pa je danes lahko le še lažen sen.

Dodal bom še primer s povečano ceno premoga 3,25 EUR/GJ. Ta dodatna zahteva poveča mojo oceno lastne cene v TEŠ 6 na 87 EUR/MWh, kar tudi poveča odstopanje od evropskih tržnih razmer, saj je povprečna cena HSE ob brezplačni električni energiji iz DEM v tem primeru 53 EUR/MWh, z upoštevanjem dejanske cene pa 59 EUR/MWh.

“Imamo težavo!”

Naj izrabim znameniti stavek: »Imamo težavo!« Da, zares jo imamo in to precej veliko! Dosegla bo vse državljanke in državljane. To ni le težava, to je polom, to je nesreča! To sem že večkrat zapisal, ponavljam pa z namenom, da bi nam stroka, ki je ustvarjala to rešitev, to težavo vendarle tudi pojasnila in razrešila. Vendar stroka ostaja nema, le posamezniki za potrebe javnega obveščanja ponujajo, v večini primerov, nebistvene podatke. Kdo pa je pravzaprav ta stroka? To so izdelovalci in potrjevalci investicijske in razpisne dokumentacije, strokovnjaki, ki so vodili razpisni postopek, pogodbena pogajanja, oblikovalci pogodb in vsi pooblaščenci, ki so odločali o postopkih in vsebini tega vlaganja. Njihovih imen nam niso nikoli predstavili. So pa med njimi gotovo tisti, ki so za te razmere odgovorni in zato tudi dolžni to težavo pojasniti in razrešiti.

Ni prav, da se razreševanje gospodarnosti proizvodnje seli na ulico, tu rešitve ne bomo odkrili. Podpiram zahteve rudarjev, da za pošteno delo dobijo spodobno plačilo, gospodarnost proizvodnje pa mora zagotoviti Uprava Rudnika Velenje. Ustvariti mora pogoje, ki bodo zagotovili ceno premoga, primerljivo s ceno na evropskem trgu. To svojo sposobnost je Rudnik gotovo dokazal v okviru investicijske dokumentacije za TEŠ 6. Če te sposobnosti ni več, je težava z gospodarnostjo obratovanja TEŠ 6 še večja in zahteva globlji premislek o načinu obratovanja rudnika in termoelektrarne. Povišanje cene lignita pomeni dejansko izrabo prihranka, ki ga omogoča višji izkoristek. Ta pa naj bi bil vzrok za nerazumno visoko ceno vlaganj.

Ti dogodki terjajo od pooblaščene stroke predstavitev dejanskih razmer in rešitev za sedanjo težavo, vendar se bojim, da se to ne bo zgodilo. Poglablja se mi dvom, da je ta stroka vredna našega zaupanja in zmore prave rešitve tudi najti.

Tvegal bom napoved bodočega razvojnega programa v Termoelektrarni Šoštanj. O tem sem že pisal, zaradi pomembnosti opozorila in novih zapletov pa ga bom ponovil. Vlagateljska mrzlica se bo po izgradnji enote 6 nadaljevala, najprej s posodobitvijo enot 4 in 5 in uvozom premoga, kasneje pa morda tudi s preureditvijo plinskih turbin v plinskoparni proces. To ne pomeni, da se s takim programom strinjam, so pa to gotovo možnosti, ki jih je razumno preveriti. Vsaka taka raziskava pa mora upoštevati končni smoter, to je znižanje tržne cene, primerljive s ceno na evropskem trgu. Še posebej izpostavljam nevarnost, da se prihranek, ki bi ga omogočila nižja cena uvoženega premoga, ne prelije v nižjo tržno ceno, ampak ostane znotraj HSE!

Smotrnost posodobitev enot 4 in 5 nam bo stroka predstavila s trditvijo, da z vložkom manj kot 150 milijonov EUR dosežemo gospodarno obratovanje najmanj do leta 2025 z lastno ceno 55 EUR/MWh. Tega dejstva tisti, ki smo nasprotovali taki rešitvi TEŠ 6, nismo uspeli niti predstaviti, še manj dokazati.

Poduk zgodbe o TEŠ 6

Kakšen bi bil lahko nravstveni poduk te naše, zdaj že znamenite zgodbe o TEŠ 6?

Ponovil bom nekaj trditev, ki odsevajo vsebino tega dogajanja:

1. To je naložba za telebane, je predvidevala novinarka Dela že leta 2010 v svojem članku z naslovom: TEŠ 6 za telebane. Imela je prav!

2. Cena naložbe se je povečala s 650 na 1450 milijonov EUR. Za ta naložbeni denar bi torej lahko zgradili 2 enoti po 700 MW!

3. HSE je z rudarsko stroko dokazala poslancem slovenske skupščine trdnost zagotovljene cene 2,25 EUR/GJ.

4. Evropska tržna cena električne energije je 47 EUR/MWh.

5. Moja ocena lastne cene TEŠ 6 je 78 EUR/MWh.

6. Z nižjo ceno DEM ni mogoče izravnati visoke cene TEŠ 6.

7. Zahteva za povišanje cene premoga poviša lastno ceno TEŠ 6 na 87 EUR/MWh in krši veljavno pogodbo.

Ne premorem znanja, da bi lahko pripisal temu dogajanju pravi nravstveni pomen, prepričan pa sem, da je to dogajanje še en vzorčen primer razkroja slovenskih izvornih vrednot. To je žalitev naše pameti!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


32 KOMENTARJI

  1. Spominjam se, da je bil eden najbolj gorečih poslancev, ki so zagovarjali ceno lignita na 2,25, in posledično jamstvo države, Srečko Meh.
    Pred kratkim, kot da je pozabil kaj je zagovarjal in se spet dela pametnega.
    Gre za znan primer, na znanem kraju, na znan način z znanimi osebami.
    Gre za tipičen “projekt” slovenske levice, zato dvomim, da bo kdo kdaj sedel za zatožno klop.

      • Pa “uganite” katera vlada je ta projekt sprožila in ga porinila naslednji, ki naj bi naredila kaj?
        Tipično, nekdo zavozi in se okoristi, kriv je pa seveda nekdo drug.

    • Sploh nisem tega rekel. Ti stojiš na (čudni) podmeni, da so stvari črno-bele.

      Mislim, da se bo na koncu jasno izkazalo, da pri TEŠ6 svetovni nazor ni igral nobene vloge.

      Zamenjalo se je 5 vlad v tem času in prav vse so kradle.

  2. Če imamo tržno gospodarstvo, potem se bo premog v Velenju moral kopat po evropski ceni, ali pa naj se počasi rudnik lignita zapre. Če imamo tržno gospodarstvo, potem naj termoelektrarna Šoštanj elektriko proizvaja po evropski ceni, če ne zna ali zmore, je bolje za državo, da se jo počasi zapre oz. novi blok 6 sploh ne zalaufa. Ne glede na to, koliko je do zdaj stal davkoplačevalce.

    To je logika vsake uspešne zahodne države, samo pri nas pa, ko gre za premogovništvo in termoelektrarne, odpove na celi črti. Tudi pri medijih, tudi pri izkušenih novinarkah, kot je zgoraj omenjena Peskova. Kot da v Zasavju in na šaleškem koncu živijo njihove svete krave. ( Z drugimi besedami: kot da bi bila stroka skupaj z mediji podkupljena.)

  3. Če smo pa odkriti,bi lahko tudi “ceno” države zmanjšali…Barack Obama bi npr. celo Slovenijo upravljal z dvema tajnicama

    • Avtor članka dokazuje ravno to:
      Nismo cenejši od Kitajcev, ampak pri TEŠ6, vsaj dvakrat dražji od Evropejcev.
      Kdo naj, po vašem, torej neha delat:
      Mi ali Evropejci?

  4. 2004-2008
    En podatek,ki ga intelektualno inferiorni komentatorji spregledajo

    Največji delež delnic NLB Skupine na dan 31.12.2009
    je posedovala Republika Slovenija (33%).

    Belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC ji je sledila s 30,6% deležem.
    Ostali vlagatelji so bili: Poteza naložbe s 5,8% delnic,
    Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba s 5% delnic.
    Ostali delničarji pa so imeli 20,5-odstotni lastniški delež.

    KBC je v lastniško strukturo NLB vstopila leta 2002, ko je pridobila 34-odstotni lastniški delež,
    menda pa ji je bil obljubljen tudi večinski delež.
    Ker ga niso uspeli pridobiti, so naložbo v NLB leta 2006 opredelili kot nestrateško.
    Po seriji dokapitalizacij, pri katerih niso sodelovali,
    se je njihov lastniški delež znižal na 22 odstotkov, ki so jih zdaj prodali.

    Njen delež je po ceni en evro za delnico kupila Republika Slovenija (RS).
    Slaba četrtina (22 odstotkov NLB) je stala 2,7 milijona evrov.
    Po tej ceni je celotna NLB vredna le 12,6 milijona evrov.

  5. @Riki-mogoče mešaš jabolka in hruške…jaz ti dopovedujem da se kakršnkoli izdelek ali storitev da dobit ceneje v svetu-pa zato zdaj Slovenci ne bomo spali cele dneve.Seveda dobiš v Avstriji cenejši štrom-oni ti kupijo pocen štrom iz jederske elektrarne-črpajo v višjeležeče jezero in nazaj spuščajo kot poceni hidro energijo…za ta denar -pa če je 10€/MWh pa potem imajo delo ljudje…ti pa potem naredijo take traktorje da lahko obdelujejo planine brez da bi se človek ubil…Ti boš pa zastonj energijo puščal v zemlji zato da bodo Francozi trajbali jederski štrom Avstrijcem,nam pa potem Avstrijci “pocen” štrom iz višjeležečih umetnih jezer-ti ko pa že tako nimaš denarja-ga boš pa še tega ki ga imaš podaril Francozom in Avstrijcem-oni bodo imeli vse-ti pa nič.Ko pa vode ne bo-ti bodo pa še petkrat podražili tisti “zastonj štrom”-da boš ja crknil.Korejci so tudi govorili da se vse bolj splača kupit drugot-danes pa vse sami naredijo-al avto al mobitel-seveda nam se pa ne splača delat mobitelov,če so drugot cenej

    • Ne bom se spuščal v vašo vsebino, ampak če predpostavim, da je točna:
      Kdo pa nam preprečuje, da bi mi delali enako kot pravite za Avstrijce, Francoze ali Korejce?
      Mi imamo Jedrsko elektrarno, Avstrijci pa ne, zakaj potem ne bi mi prodajali elektrike Avstrijcem kot jo Francozi, kot pravite?
      Zakaj potem ne gradimo raje še en blok jedrske elektrarne namesto TEŠ6?
      Zakaj pa potem mi ne delamo avtomobilov in mobitelov kot Korejci? A nam kdo to preprečuje?

      Mogoče zato ne, ker raje ohranjamo nizkokvalificirana delovna mesta v nekem rudniku, ki bi ga bilo potrebno zapreti, če se ne more sam preživeti na svetovnem trgu.

  6. Tudi če je dražja, saj ne rečem. Toda vse kaže, da bo TEŠ6 delala z izgubo. To pa je problem. Ne moreš pa več imeti neke svoje cene, nekega svojega trga, kot prej v Jugoslaviji. In izčrpavati vse okoli sebe.

    • Zdravko: “Tudi če je dražja, saj ne rečem. Toda vse kaže, da bo TEŠ6 delala z izgubo.
      =====

      “Saj ne rečem”????

      Če proizvajaš (karkoli) z lastno ceno (končni strošek proizvodnje), ki je višja kot če bi isto kupil na trgu je jasno, da proizvajaš z izgubo. In, da se taka proizvodnja ne izplača.

      V zgornjem primeru (TEŠ6) so se njihovi zagovorniki (t.i. saleški lobij – Srečko Meh, stranka SD, tudi Lahovnik) izgovarjali, da bodo s tem ohranili delovna mesta v rudniku Velenje.

      Torej: Izvedli so neracionalen projekt, ki bo prinašal izgubo zato, da bi ohranili pri življenju rudnik, ki ravno tako prinaša izgubo in bi sam na trgu ne mogel preživeti. Vse to v imenu t.i. ohranjanja nizkokvalificiranih delovnih mest.

      Tipično socialistično ravnanje: “Proizvajanje” slabo plačanih delovnih mest, ki prinašajo izgubo (nekaterim maloštevilnim posameznikom na “pravi” strani pa dobre plače in dobiček).
      Rezultat pa je “failed state”.

      • … se popolnoma strinjam. Preprosto se že predolgo ne ve “kdo pije in kdo plača”, ali bi morda rekla tudi tako: “se ne sme vedeti”.!

      • Čeprav elektrogospodarstvo, kot infrastrukturna dejavnost lahko prenese določen procent delovanja z izgubo. Tako kot železnice ali avtoceste. To je povsod po svetu tako, da lahko malo gospodartvo tudi deluje.
        No, pri nas seveda je celotno gospodarstvo “infrastrukturno” … ali vsaj 50% pa res. Saj, ni da bi govoril, to je kot pravi Marjetke, se ne ve kdo pije in kdo plača.

  7. Pozdravljeni!

    Najprej bi rad vprašal kje ste izračunal povprečno ceno za 47€/MWh, je to cena za trgovanje za dan vnaprej ali je to cena na dolgoročne produkte ali… Treba bolj natančno definirati s katero ceno oz povprečjem operirate.

    Pri TEŠ 6 je potrebno poleg cenovnega upoštevati tudi strateški pomen. Zagotavljanje energetske neodvisnosti, zagotavljanje primarne, sekundarne pa tudi morda terciarne rezerve. Možnost izvoza energije.

    Da se ne bomo narobe razumeli, se strinjam, da je verjetno investicija ušla iz nekih razumnih cenovnih okvirjev ampak le ni tako črno belo, da se neko povprečje cen vzame in se dela pavšalne izračune.

  8. Teeoretično lahko Slovenija popolnoma vse 100 procentov kupi na svetovnem trgu-pozabljamo pa da nismo Saudska Arabija polna nafte-zato je dobro da kaj tudi sami naredimo.Cena MWh se pa giblje od -10 do tam 2000€ za MWh(odvisno od vremenskih razmer in razmer na trgu)Dobro če računaš da Šoštanj proizvede npr MWh za 50€ ti jo boš pa kupil za 40€.Povej ti meni kaj boš proizvajal da boš zaslužil teh 40€,ki jih boš plačal tujcem.Pri onih pedesetih evrih imajo tvoji ljudje delo,država dobi dobiček in davek od tega-pri onih drugih 40 evrih boš pa skeširal imeli pa ne bodo ne ljudje dela ne država dobička in ne proračun davka

    • Riki ima v bistvu prav. Saj imaš vse to, vendar ta “dobiček” izhaja iz tega da te okolica preplačuje. Torej isto kot če zvišaš davke in subvencioniraš TEŠ. Nekaj časa gre, toda račun je negativen. Na koncu ostaneš v dolgovih, čeprav so rudarji nekaj časa imeli za jest, delali so pa enako kot tisti kje drugje.

      • In to je možno samo, če je podjetje v državni lasti, ker na koncu (oz sproti) izstaviš račun davkoplačevalcem. Privatni lastnik bi končal v stečaju, razen, če to ni kak Rigelnik, ker bi mu njihovi kolegi, socialistična rdeča banda, dali na voljo čas.
        Čas, to je tisto kar je Bratuškova poudarjala da najbolj rabi.

        • Danes imamo volilci priložnost, da jim rečemo, da nimajo več časa, ker so ga imeli vsaj 18 let na 45 let podlage, vendar imam slab občutek, da se bo to zgodilo.

          • To smo napravili leta 2004, pa je bilo samo slabše. Državna podjetja, ki so prej cvetela, so zasedli bivši policaji in špijoni brez vsakih izkušenj v gospodarstvu. V letih konjukture smo na ta način upepelili Palomo, Interevropo, Istrabenz, Pivovarno Laško, Mercator, Delo in še kaj.

    • Bore: “… da Šoštanj proizvede npr MWh za 50€ ti jo boš pa kupil za 40€.Povej ti meni kaj boš proizvajal da boš zaslužil teh 40€,ki jih boš plačal tujcem.”
      ========

      Nič. Kupil bi za 40€ in prodal naprej za 50€. Kar je bolje kot proizvajati za 90€ in prodajati naprej za 50€.
      Seveda bi tudi potrošniki raje kupovali pri npr. tujcih za 40€, vendar jim državni monopol to ne omogoča.

      Problem je temeljen, da pri nas niso sposobni, ali pa nočejo (zaradi okoriščanja, korupcije ali nesposobnosti) proizvajati po konkurenčnih cenah, ki so na evropskem trgu. Vprašajte se, zakaj drugim to uspeva nam pa ne?
      To je temeljno vprašanje.

    • Če sam nisi sposoben niti enega produkta narediti tako, da bi z njim lahko konkuriral na evropskem-svetovnem trgu (in zaslužiti, saj naj bi bil to smoter gospodarstva, a ne?) je pač potrebno to prepustiti tistim, ki to zmorejo, torej tudi (ali predvsem) tujcem. Torej država naj se umakne iz gospodarstva, ker je že dokazano, da ne zmore.

  9. Narobe si me razumel-fora je da tudi “Evropejcem” vse Kitajci naredijo-ampak to je parcialno reševanje gospodarstva-na kratek rok to gre-na dolgi rok boš pa počasi prešaltal na riž…pa toliko ga boš dobil,kolikor ga bodo imeli Kitajci viška-in nič več.

  10. Saj, cela Evropa ima ta problem s Kitajci. No, oni še vedno ne znajo delat avtomobilov, recimo.
    Seveda moraš tudi sam delat. Ampak tisto kar lahko ceneje narediš kot kupiš. Sicer pretakaš iz sita v rešeto. In to dela socialistično gospodarstvo. To nekaj časa kompenziraš z inflacijo, s krediti, potem pa zagledaš globino luknje v katero si se pogreznil.
    Za lansko leto smo dvignili 12 milijard kredita. In še ne bo dovolj. TEŠ6 bomo razloko 700 do 1400 milijonov težko pokrili s proizvodnjo. Bo treba odpisat 700 milijonov ali pa ugasniti projekt.

Comments are closed.