Medtem ko še vedno ni jasno, ali ima premogovnik Velenje dovolj premoga za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) – študija EBRD razkriva, da ga ni dovolj, čeprav v Velenju trdijo drugače, kako je projekt v skladu z zavezami Slovenije o povečanju deleža obnovljivih virov energije v energetski oskrbi do leta 2020 in medtem ko ministrstvo za gospodarstvo ni predložilo ne ocene o povečanju proizvodnje električne energije z dograditvijo več tisoč malih elektrarn na obnovljive vire, ne ocen o možnostih za zmanjšanje porabe električne energije prek povečanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 in ne ocene in načrtov za zmanjšanje izgub pri prenosu in distribuciji električne energije s prenovo in posodobitvijo omrežij, je evropska komisija pravkar predlagala novo uredbo o državnih pomočeh za premogovništvo. V njej predlaga ukinitev državnih pomoči za ta sektor do 15. oktobra 2014.
Velenjski rudnik sicer ni omenjen med rudniki, ki na podlagi veljavne uredbe dobivajo državno pomoč, ker njihovo obratovanje ni rentabilno. A če podporniki gradnje TEŠ 6 računajo, da bi čez nekaj let, ko bo kopanje premoga v Velenju verjetno postalo dražje – bolj kot gredo zaloge h koncu, dražje je kopanje -, na možnost državne pomoči, delajo račun brez krčmarja. Čeprav uredba, ki jo predlaga evropska komisija, še ne velja, ker jo morajo prej potrditi države članice oziroma njihovi pristojni ministri na zasedanju sveta EU za konkurenčnost in poslanci evropskega parlamenta, bodo tovrstne omejitve kljub pričakovanemu nasprotovanju Špancev, Poljakov, Romunov, pa tudi Nemcev oziroma njihovih energetskih družb, ki jim je uspelo minirati že marsikateri podoben načrt na področju energetike, prej ali pozneje začele veljati.
Nemčija, ki sodi med članice, ki premogovnikom zdaj dodeljujejo največ državne pomoči in v termoelektrarnah pridobi 40 odstotkov vse električne energije, že ima svoj nacionalni načrt za zaprtje premogovnikov do leta 2018. Res je, da nemški elektroenergetski velikani računajo predvsem na uvoz premoga s Poljske, toda Nemci kot prebivalci lokalnih skupnosti vse bolj odločno nasprotujejo termoelektrarnam za zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS), ker je preveč vprašanj še odprtih. Bojijo se, da se jim utegne ponoviti problem odlagališč jedrskih odpadkov v nekdanjem rudniku soli Asse, kjer so jim tudi zagotavljali, da je rešitev varna, zdaj pa jim grozi onesnaženje, če iz rova začne odtekati voda, ki se je začela tam nabirati. Če ne bo novih elektrarn tudi premoga ne bodo uvažali.
V uredbi, ki jo je predložila evropska komisija, je predvideno, da bodo morale države članice državno pomoč rudnikom vsakih 15 mesecev postopno zmanjšati za 33 odstotkov. Za rudnike, ki jih do 15. oktobra 2014 ne bi zaprli, bi bilo treba državno pomoč vrniti. Po neuradnih podatkih je evropski komisar za konkurenčnost Joaquin Almunia, ki je Španec in Španija je med državami, ki zagotavljajo največ državne pomoči premogovnikom, predlagal ukinitev državnih pomoči oziroma zaprtje nerentabilnih rudnikov do leta 2023, a njegov predlog na rednem zasedanju kolegija evropskih komisarjev ni bil sprejet. Menda sta mu nasprotovala evropski komisar za okolje Janez Potočnik in evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard.
Namesto na subvencioniranje nerentabilnih rudnikov se morajo države članice po mnenju evropske komisije osredotočiti na socialne in okoljske posledice zaprtja premogovnikov, prav tako je treba pripraviti programe šolanje in usposabljanje rudarjev za druge poklice.
(Vir: ragledi.net)
