Premogovniki bodo morali preživeti brez državne pomoči

19
61

Medtem ko še vedno ni jasno, ali ima premogovnik Velenje dovolj premoga za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) – študija EBRD razkriva, da ga ni dovolj, čeprav v Velenju trdijo drugače, kako je projekt v skladu z zavezami Slovenije o povečanju deleža obnovljivih virov energije v energetski oskrbi do leta 2020 in medtem ko ministrstvo za gospodarstvo ni predložilo ne ocene o povečanju proizvodnje električne energije z dograditvijo več tisoč malih elektrarn na obnovljive vire, ne ocen o možnostih za zmanjšanje porabe električne energije prek povečanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 in ne ocene in načrtov za zmanjšanje izgub pri prenosu in distribuciji električne energije s prenovo in posodobitvijo omrežij, je evropska komisija pravkar predlagala novo uredbo o državnih pomočeh za premogovništvo. V njej predlaga ukinitev državnih pomoči za ta sektor do 15. oktobra 2014.

Velenjski rudnik sicer ni omenjen med rudniki, ki na podlagi veljavne uredbe dobivajo državno pomoč, ker njihovo obratovanje ni rentabilno. A če podporniki gradnje TEŠ 6 računajo, da bi čez nekaj let, ko bo kopanje premoga v Velenju verjetno postalo dražje – bolj kot gredo zaloge h koncu, dražje je kopanje -, na možnost državne pomoči, delajo račun brez krčmarja. Čeprav uredba, ki jo predlaga evropska komisija, še ne velja, ker jo morajo prej potrditi države članice oziroma njihovi pristojni ministri na zasedanju sveta EU za konkurenčnost in poslanci evropskega parlamenta, bodo tovrstne omejitve kljub pričakovanemu nasprotovanju Špancev, Poljakov, Romunov, pa tudi Nemcev oziroma njihovih energetskih družb, ki jim je uspelo minirati že marsikateri podoben načrt na področju energetike, prej ali pozneje začele veljati.

Nemčija, ki sodi med članice, ki premogovnikom zdaj dodeljujejo največ državne pomoči in v termoelektrarnah pridobi 40 odstotkov vse električne energije, že ima svoj nacionalni načrt za zaprtje premogovnikov do leta 2018. Res je, da nemški elektroenergetski velikani računajo predvsem na uvoz premoga s Poljske, toda Nemci kot prebivalci lokalnih skupnosti vse bolj odločno nasprotujejo termoelektrarnam za zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS), ker je preveč vprašanj še odprtih. Bojijo se, da se jim utegne ponoviti problem odlagališč jedrskih odpadkov v nekdanjem rudniku soli Asse, kjer so jim tudi zagotavljali, da je rešitev varna, zdaj pa jim grozi onesnaženje, če iz rova začne odtekati voda, ki se je začela tam nabirati. Če ne bo novih elektrarn tudi premoga ne bodo uvažali.

V uredbi, ki jo je predložila evropska komisija, je predvideno, da bodo morale države članice državno pomoč rudnikom vsakih 15 mesecev postopno zmanjšati za 33 odstotkov. Za rudnike, ki jih do 15. oktobra 2014 ne bi zaprli, bi bilo treba državno pomoč vrniti. Po neuradnih podatkih je evropski komisar za konkurenčnost Joaquin Almunia, ki je Španec in Španija je med državami, ki zagotavljajo največ državne pomoči premogovnikom, predlagal ukinitev državnih pomoči oziroma zaprtje nerentabilnih rudnikov do leta 2023, a njegov predlog na rednem zasedanju kolegija evropskih komisarjev ni bil sprejet. Menda sta mu nasprotovala evropski komisar za okolje Janez Potočnik in evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard.

Namesto na subvencioniranje nerentabilnih rudnikov se morajo države članice po mnenju evropske komisije osredotočiti na socialne in okoljske posledice zaprtja premogovnikov, prav tako je treba pripraviti programe šolanje in usposabljanje rudarjev za druge poklice.

(Vir: ragledi.net)

19 KOMENTARJI

  1. Članek je seveda larifari, je pa zelo interesantno, da se konservativno-liberalna koalicija v Nemčiji poslužuje Keynesa, medtem ko naši psevdosocialdemokrati kar tekmujejo, kdo bo izrekel več neoliberalnih floskul. Hec.

  2. Tov. Carlos je žal spregledal tale poučen člančič, ki je delno objavljen v Časniku. Za degustacijo mu ponujam kratek odlomek, ki se nanaša ravno na Carlosovo socialistično lamentiranje: “Za primerjavo bodo dali Nemčijo, češ kanclerka Merklova je prav s keynesijanskimi ukrepi rešila nemško gospodarstvo, ki mu gre letos nadvse dobro. Upam, da ne bodo pozabili povedati še razlik, namreč: da je v Nemčiji pred krizo trg deloval mnogo bolje kot pri nas; da so plače manj obdavčene kot pri nas; da se je kanclerka Merklova odločila za enkraten izlet v državne ukrepe, medtem ko je Slovenija svoj državni intervencionizem predvsem poglobila; da je Merklova napovedala strogo varčevanje z državnimi izdatki, medtem ko je domet slovenskega omejevanja javne porabe le ta, da si v javnem sektorju ne bodo zviševali plač.”

    Več je tukajle: https://www.casnik.si/index.php/2010/07/30/ljubezen-do-zablod/

    Še več pa tukajle: http://www.finance.si/285954/Ljubezen-do-zablod

  3. Tovariš Carlos se ob analizah smešnih neoliberalcev, ki strašijo na Financah in sličnih medijih, sicer zelo zabava, jih pa nikakor ne jemlje resno. No, pa da se ne bom spet ponavljal … navadno pa so pisuni, ki so na delu, rahlo oplešeli karakterji rahlo močnejše postave (pač v skladu s svojo silno ljubeznijo do Združenih držav in mastnih hamburgerjev), ki še vedno živijo doma pri mamici in tako v praksi izvajajo svoje strogo varčevalske napotke. In nato berejo levite … delavcem … ja, nekdo je pa res nekaj spregledal …

  4. Tov. Carlos, kar ste povedali, ni nič drugega kot modno neosocialistično natolcevanje v stilu teza – antiteza – proteza. Vaša siceršnja nesporna duhovitost, ki jo zelo cenim, še ničesar ne dokazuje. Eh, zgodovinarji, ki se iz zgodovine ničesar ne naučite!

  5. Tovariš Cefizelj, me veseli, da ste osvojili večino gesel iz besednjaka novoekonomistov. Ampak tudi to prav ničesar še ne dokazuje.

  6. Ampak kljub temu se, dragi tov,. Carlos, iz zgodovine, ki jo faktografsko tako odlično obvladate, še ničesar niste naučili. Res škoda tako sposobnega kadra! : (

  7. Ne vem sicer, za kakšen kader me imate, dragi tovariš Cefizelj, ampak na politiko imam “vpliv” le tedaj, ko se nejevoljno odpravim na volitve in s stisnjenimi zobmi obkrožim manjše zlo. Ampak tukaj pač ne bova prišla skupaj: sam sem namreč prepričan, da so prav neoliberalni klamfači tisti, ki se ničesar niso naučili. Da o preostali desnici sploh ne govorim. Pa še to prosim, če že, me zovite “judeoboljševikom”, ne pa nekakšnim neokarkoliže.

  8. Kot prijatelj Judov in judovske države Izrael vas vsekakor ne morem tako poimenovati. Imate kako boljšo idejo?

  9. Ah, pa še nekaj. Neoliberalcev pri nas ni. So le liberalci, recimo jim klasični in na drugi strani kvaziliberalci tipa LSD in Zahec, zbrani celo v nenakšni kakademiji, v kateri se zbirajo predvsem marksisti.

  10. Kar naprej doživljam razočaranja, dragi Cefizelj, saj sem Vam vendar ponudil izraz iz besednjaka predvojnih katoliških pisačev, ki so tako ljubi večini ustvarjalcev strani tega spletnika. Škoda. Bom pogledal v “Glasnik Srca Jezusovega”, če najdem še kakšno primerno ime zase. “Satanova sinagoga” pride na misel, ampak ne vem natančno, kako iz tega izpeljati lastno ime, hmmm …
    Tisto o “klasičnih” liberalcih je pa verjetno šala. Gospôda zelo selektivno prebira svoje idole, o zgodovinskem liberalizmu pa zelo malo ve. Bog ne daj, da bi jim omenil kakšnega Gladstona, bi zazijali kot zlate ribice, na katere tudi sicer precej spominjajo (po zunanji podobi in zgodovinskem spominu). No, oni sami so se nekoč kitili z imenom “libertarci”, ampak ta kategorija je spet široka in dvoumna … kaj bi porekel krepki Štih, če bi ga kdo vrgel v isti koš kot pa nekakšne francoske anarhosindikaliste … bi se mu še zaletelo in bi se zadušil s pomfrijem.

  11. Ja, tovariš Franci, seveda. Tudi zmerljivke gredo bolj slabo od rok, k’nede? Pa še vedno čakam na odgovor o Hitlerju. Že skoraj en teden.

  12. To ni zmerljivka, ampak diagnoza.

    Ekonomija je, pa, če ti je všeč, ali ne – neoliberalna veda. Torej tvoje zavračanje pod pretvezo neoliberalizma, je le neosocialistično bluzenje.

  13. No ja, pravzaprav bi lahko rekli, da ekonomija, v kolikor je zgolj zbirka neoliberalnih floskul, ni nikakršna veda. Pa če ti je všeč ali ne, kokolo.

  14. Ekonomija je objektivna veda – in deluje.

    Izkazalo se je, da so libertarne teorije (neoliberalne) tiste, ki daleč najbolje opisujejo delovanje družbe, hkrati te teorije daleč najbolj delujejo.

    Pa, če ti je všeč ali ne.

  15. Ja, seveda delujejo. Latinska Amerika je lep zgled delovanja. Z znojem ljudi, ki od svojega dela nimajo nič, s krvjo sto tisočev žrtev, s trupli duhovnikov in nun, umorjenih v imenu … “zahodne in krščanske civilizacije”. Kako pa deluje thatcherizem, pa čeprav v omiljeni blairovski različici, sem pa bližje domu lahko premnogokrat opazil na britanskih železnicah …
    “Izkazalo se je”, Franci? Po tvoji logiki se stvari izkazujejo tako, da ti zatrdiš, kako so se izkazale, ko te pa kdo podreza, pa samo ponoviš trditev in jo morda zabeliš še s kakšno žaljivko? Recimo kot v primeru Hitlerja …

  16. Realnost je neoliberalna, pa, če ti je všeč ali ne.

    Seveda – kot tipičen neosocialist, kvasiš neumnosti. Očitno v stilu, da mora veljati – neoliberalizem je slab – vse ostalo se temu prilagodi. Če dejstva ne ustrezajo, so kriva dejstva.

    Edina latinskoameriška država, ki ima svobodno – torej liberalno gospodarstvo – je Chile. Vse ostale so na indeksu ekonomske svobode precej nizko.

    Toliko o tvojih lažeh o neoliberalizmu. Kako hitro te ujamem na laži.

  17. In kaj si takega opazil na britanskih železnicah? Razen tega, da so drage, kot v marsikateri evropski državi, ni na njih nič takega.

    Še ena taka stvar, ki jo ti slepo verjameš neosocialistom, ne, da bi sploh preveril, kakšno je dejansko stanje.

  18. Carlos Contreras je dejanje pokore, ki ima gotovo svoje ustreznike v prisilni nevzrozi. Izrazne poteze boleznske slike so simpotomi, ki kažejo na vsakokratno potlačitev nekega gonskega vzgiba. Zato najbrž ni nobeno naključje, da je njegov izpraznjen govor žalostna usoda njegovega uma. Le čevlje sodi naj kopitar!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite