“Premalo poštenih direktorjev”

10
464
Udeleženci okrogle mize: Mitja Steinbacher, Tomaž Kordiš, Radko Luzar, Boris Vodopivec, Tomaž Savšek in Gregor Macedoni.
Udeleženci okrogle mize: Mitja Steinbacher, Tomaž Kordiš, Radko Luzar, Boris Vodopivec, Tomaž Savšek in Gregor Macedoni.

V domu Friderika Ireneja Barage v Novem mestu so na okrogli mizi z naslovom Ali sta lokalna skupnost in gospodarstvo v dialogu? nastopili Gregor Macedoni, župan občine Novo mesto, Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, Radko Luzar, župan občine Šentjernej in direktor podjetja L-tek, dr. Boris Vodopivec, direktor HIDEX-a in finalist Gazele dolenjsko-posavske regije 2015 in dr. Tomaž Savšek, pomočnik predsednika uprave TPV iz Novega mesta.

Med nekaj zanimivimi izjavami gostov najprej izpostavljamo razmišljanje Gregorja Macedonija, da je Novo mesto ponosno na eno največjih tujih investicij v državi, na podjetje Revoz, ki bi ga država morala znati bolj primerno približati slovenski javnosti, s čimer bi odnos do tujih investicij pri ljudeh lahko postal bolj pozitiven.

Do države, ki kljub mnogim apelom, še vedno vzdržuje zelo visoke obremenitve plač, je bil kritičen Boris Vodopivec, ki je bil tudi glede izobraževalnih programov skeptičen, saj jih državne institucije ne znajo smiselno regulirati. Glede zaposlovanja je opozoril, da se podjetja soočajo s problemom vključevanja mladih v delovni proces, saj le ti danes večinoma nimajo delovnih navad, niti šola, niti domače okolje, pa jim ne dasta potrebnih vzgojnih vzorcev, da bi se znali enostavno in primerno vključiti v delovno okolje.

V razpravi je eden od obiskovalcev izrazil mnenje, da je Slovenija do danes imela premalo poštenih direktorjev, zato nam je toliko podjetij propadalo, hkrati pa vodilni niso imeli vizije in včasih tudi potrebnega entuziazma, da bi znali razvijati uspešne gospodarske zgodbe.

Vsi udeleženci večera so ob koncu večera vse prisotne vzpodbudili, da smo država vsi mi, da to ni imaginaren pojem in naj zato vsak posameznik postane aktiven, se vključi v javno in ne nazadnje tudi politično življenje, saj bomo le tako dosegli, da bodo na odgovorna mesta prišli ljudje, ki bodo zavezani delavnosti, poštenju in jim bo mar za državo in ljudi.

Vir foto (objavljena tudi fotogalerija): Dolenjski list.

Pripis: o dogodku je poročala tudi TV Slovenija v Prvem dnevniku.

10 KOMENTARJI

  1. Verjetno je še najboljši kriterij za profesionalno kvaliteto ta, koliko si iskan na mednarodnih trgih, predvsem razvitih trgih. Bojim se, da je na razvitih zahodnih trgih zelo majhno povpraševanje po slovenskih direktorjih.

    Eden od dejavnikov profesionalnosti je gotovo tudi poštenost. Očitno je eden večjih problemov v tranzicijskem času ta, da se mnogi direktorji več ukvarjajo s tem, kako na hitro osebno obogateti kot s tem, kako razvojno krepiti podjetje.

    Zelo tipično za slovenske direktorje mi je njihovo udeleževanje na bilateralnih poslovnih konferencah v organizaciji gospodarske zbornice in drugih. Medtem, ko so polne velike dvorane, ko gre za nastopanje na recimo bosanskem, ruskem ali turkmenistanskem trgu, so polprazne ne dvorane, ampak sobane, ko gre za možnosti prodora na največje in najbolj objektivno tržišče na svetu, to je ameriško. To mi precej pove o tipičnem slovenskem direktorju in to sporočilo mi ni pretirano všeč.

  2. Socialistični direktor in socialističen človek (homo birocrateus) je GRABEŽLJIVEC dobrin, dobička, narave, dela drugih. Omejen je na edini svet, ki ga priznava javno: materialistični svet. Ne zna ustvarjati (kar je duševni in duhovni svet). Občasno je praznoveren, malikovalski.

    Dober manager ali/in dober lastnik je GOSPODAREN gospodar.

    Ni Gospodovalec (rentnik, fevdalec, diktator, avtoritarec, oligarh, maršal, ljubljeni vodja, šejk, Firer, nadučitelj, doktor bog, vsevedni nadutež …) .

    ustvarja ideje, odnose, posle, zaupanje, poti, rezultate.

    • Trdim, da je treba na glas in neprestano govoriti o izvorni napaki socialistov oziroma komunistov: NAPAČEN POGLED NA ČLOVEKA. Oni trdijo, da je človek družbeno bitje in tu naredijo piko. Zato so njihove odločitve napačne in prinašajo nasilje, revščino …

      Pravilen antropološki pogled je: človek je res družbeno bitje, toda v enaki meri tudi individuum, povrh vsega pa še presežno bitje. Slednje pomeni, da:
      – zmore abstrahirati svoje življenje kot točko na premici in
      – zato nujno potrebuje primerne odgovore na vprašanja: “Kdo sem?”, “Od kod prihajam?” in “Kam grem?”.

      Ker islam ponuja boljši odgovor kot ateistični EU socialisti, bo islam enostavno pregazil ateistične EU socialiste. In tu morali kristjani narediti svoje, vendar smo omagali, naši pastirji so pokleknili pred socialističnimi veljaki, pred prostozidarji, pred gejevskim lobijem, pred …

      Zato sprašujem mojega duhovnika, mojega škofa, kje sta? Razen pri maši vaju ne vidim! Mi na prvi bojni črti vas pogrešamo! Zato nam odpustite, ko vpijemo, da si tam v zaledju, tam v general štabu na varnem grejete riti! Sploh veste, kako je dan za dnevom biti obkrožen z ljudmi, ki govorijo: “Spel se z vero! Ko ne boste požrešni v Goričanah in Mariboru, pa kaj reci, do takrat pa bodi tiho!”

      • Če hočeš razširiti svoje znanje glede odnosa Krščanstva z ekonomijo ter prostim trgom so dobra iztočnica predavanja Roberta Sirica na Youtubeu. Njegovo ime sem zasledil na tem forumu in po gledanju nekaj njegovih predavanj ga tudi sam priporočam.

  3. Pomembno je zlasti sistemsko spodbujanje poštenih direktorjev.

    Možne so različne nematerialne in materialne stimulacije, ki lahko zadevajo konkretnega direktorja ali pa njegovo podjetje.

    Gospodarska združenja in oblast bi se morali zmigati!

  4. Edini kriterij za profesionalno kvaliteto direktorja je ugled lastnika, ki ga je najel!
    Pri direktorjih ni nobenih “sistemskih” rešitev. Zgolj in samo lastnik, ki ga je najel.
    Nobenih mednarodnih referenc, nič, niti diplome ne rabi, kar se mene tiče.
    Pa se tudi dogajajo zmote. Primer Hypo banke, ko so najeli slovenske direktorje in potem z varnostniki prišli ponje. Zdaj jih še tožijo za kup denarja.

    Drug problem pa je, ko neka abstraktna delniška družba ali država najema gonjače sužnjev za direktorje. Ali ko med hudobnimi sužnji išče direktorja. No, tu se pa približamo Sloveniji. Toda vse manj. Naš nacionalni ugled že trpi. K nam tuji kapital sploh ne pride več. Saj ne moreš kar milijardo evrov dat v deželi, potem se pa pretepat s politiki, bankirji in kaj vem še s kom. Naši politiki sanjajo, da bodo kar milijarde nosili sem, oni bodo pa še vedno glavni šefi.

  5. Naši politiki na splošno predvsem radi kažejo s prstom na svoje predhodnike in iščejo napake pri gospodarstvenikih kar je jasen simptom nedemokratičnosti, na kot je pred časom tudi omenil en gostujoči francoski diplomat. Namesto, da bi razmišljali kaj lahko sami naredijo, da bi izboljšali okolje za podjetnike (večji gospodarstveniki itak že sami z lobiranjem poskrbijo, da se jih usliši) jim je ljubše vtikanje in pametovanje namesto drugih. Dokler bo tako ne bomo kvečjemu še naprej stagnirali.

Comments are closed.