Premalo cenimo sijajni čas slovenske osamosvojitve!

2

podbersic_valic_terinV okviru niza Srečanja pod lipami, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič, je bil v  četrtek, 14. t. m., dobro obiskan večer, na katerem so se prireditelji spomnili 25. obletnice prve Demosove vlade, ki je nastala 16. maja leta 1990. To je bila prva demokratično izvoljena slovenska vlada po prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Vladi je predsedoval Lojze Peterle, trajala pa je do pomladi leta 1992.

Za lep večer sta v komorni dvorani centra Bratuž poskrbela dr. Andreja Valič Zver, ki je direktorica Študijskega centra za narodno spravo in je Demosu posvetila zajetno znanstveno monografijo z naslovom Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija, ter dr. Damijan Terpin, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost, ki je bil v času slovenske osamosvojitve predsednik mladinske sekcije Slovenske skupnosti. V svoji knjigi, ki je v bistvu doktorska dizertacija, do katere je avtorica izjemno težko prišla, saj je morala zamenjati univerzo, da je sploh lahko napisala nalogo o Demosu, dr. Andreja Valič Zver dokaže, da je bila koalicija Demos glavni akter slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Večer, ki je bil tudi zaradi tehtnih posegov po predstavitvi zelo živahen, je vodil zgodovinar mag. Renato Podbersič, ki je v uvodnih besedah poudaril pomen soudeležbe Slovencev iz našega prostora pri osamosvojitvi Slovenije, kot je tudi pravilno naglasil, da imamo poleg pričujoče knjige samo še delo dr. Rosvite Pesek, ki pojasnjuje dogodke, o katerih premalo vemo, predvsem pa tega skorajda ni v slovenskih učbenikih.

Brez Demosa bi se kolo slovenske zgodovine gotovo drugače zavrtelo, je dejstvo, ki je prišlo na dan na lepem večeru, kjer je dr. Valič Zver poudarila, da predvsem mladina in v slovenski šoli premalo vedo o prelomnih in sijajnih časih slovenske zgodovine, kajti prav z Demosom smo dobili slovensko državo, saj je prav Demos bil pobudnik glavnih ter temeljnih reform, ki takratni stari eliti niso šle pogodu. Tranzicijska pot pa je ostala neuresničena, je bilo razvidno na večeru, saj je 80 odstotkov t. i. elit ostalo na svojem mestu, čistega preloma torej v Sloveniji ni bilo. Demos ni imel zaslombe v medijih, niti v gospodarstvu, za bolj utrjeno demokratizacijo mu je zmanjkalo časa.

O prizadevanjih Slovencev v Italiji za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je spregovoril deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Del zamejcev in zdomcev je bil namreč v poznih osemdesetih in v začetku devetdesetih let v prvi liniji na različnih področjih, ko je šlo za pomoč pri osamosvojitvenih procesih Slovenije. Mag. Renato Podbersič je več kot utemeljeno naglasil, da je bilo precej ljudi iz našega prostora in iz zdomstva, ki so pomagali po najboljših močeh, kot sami tudi vemo, da je bilo veliko ljudi v prelomnih časih proti razpadu Jugoslavije. Dr. Damijan Terpin, ki je kot mladenič tedaj vstopal v svet aktivne politike, je umirjeno povedal, kako so stvari takrat potekale, od zbiranja podpisov do same osamosvojitve. Na srečanju sta bila prisotna tudi nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Ivo Hvalica ter politik in gospodarstvenik Marijan Terpin, ki sta bila aktivno soudeležena pri takratnih dogodkih. Vsi trije udeleženci večera so bili mnenja, da je knjiga dr. Andreje Valič Zver pomemben doprinos pri sestavljanju prepotrebnega mozaika o osamosvojitvi Slovenije, kot so tudi naglasili potrebo po boljšem poznavanju le-te in nadaljnjem raziskovanju, tudi pri nas.

V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Osamosvojitveno dejanje je tako veličastno, da ga nekateri ne morejo dojeti zaradi pomanjkanja smisla za vrednote ali pa zaradi nevoščljivosti.

  2. Zakaj ne praznujemo neodvisnost, kot vsi drugi narodi na svetu. Noben narod ne praznuje samostojnosti. Je to spet zato, da se bi mogli z nikomer identificirati?

Comments are closed.