Prejeli smo: Zlom ustavnega reda

4

ustavaSlovence je komunizem v obdobju od začetka druge svetovne vojne vse tja do padca berlinskega zidu v veliki meri spremenil v narod, ki živi v stalnem strahu pred jutri. Uspelo mu je s posnemanjem stalinistične revolucije, v kateri je s krutostjo in azijatsko slo po ubijanju presegel nacizem.

Izvedli so jo slovenski revolucionarji, izšolani na akademiji NKVD, imenovani po Feliksu Edmundoviču Dzerdžinskem (1877–1926), med njimi Edvard Kardelj, izključen z učiteljišča v Ljubljani brez opravljene mature, Ivan Maček izšolan za tesarja, Mitja Ribičič, Boris Kidrič, falirani študent na kemiji. Če sem koga izpustil, mi ne bo zameril.

Že v letu 1941 so pričele delovati v Ljubljani in okolici trojke VOS, ki so z umori odstranjevale pomembne Slovence in sejale strah predvsem med meščanstvom. Po kapitulaciji Italije so morijo razširili tudi na sever Slovenije in po vojni množično nadaljevali z morijo mladeničev in njih svojcev.

Ti pobiti mladeniči iz katoliških družin, predvsem z Dolenjskega in Suhe krajine, bi v letih po vojni imeli družine s povprečno več kot sedmimi otroki in tako v 60 letih povečali število Slovencev za 200.000, struktura prebivalstva se torej ne bi spremenila v takšni meri, kot se je.

Ta izpad delovne sile so skladno s svojim načrtom, kako bi sprli narode, začeli v Slovenijo vabiti tako imenovane južnjake, ki so imeli pri zaposlitvah in dodeljevanju najemniških stanovanj prednost pred Slovenci. To pa je samo povečalo sovražnost med slovensko, torej srednjeevropsko, in balkansko kulturo. To sovražnost je čutiti še danes, saj je rdeča poosamosvojitvena oblast »narodila« še nekaj deset tisoč izbrisanih. To pa so opravičevali, da s tem krepijo internacionalni delavski razred.Titova Jugoslavija, ki so jo zmagoviti partizani ustoličili, je razpadla v potokih krvi na osnovi mednacionalnega in medverskega sovraštva. Pogumnim in v lepšo prihodnost zazrtim Slovencem in poštenim priseljencem se lahko naš narod zahvali, da se je Slovenija izognila klanju, ki bi prizadelo našo mladino. Od majniške deklaracije leta 1988 naprej se je partija borila proti samostojnosti, vse o tem nasprotovanju je dokumentirano in opisano v knjižni obliki (Rosvita Pesek, Janez Janša idr.). Šele rezultat plebiscita je prebrisanega M. Kučana prisilil, da je začel sodelovati, predvsem zato, ker mu je začel Milošević dihati za ovratnik. S svojimi najožjimi sodelavci se je domislil prevare naroda z izjavo o sestopu z oblasti in le malo ljudi je videlo to prevaro. Po osamosvojitvi se je začela propagandna vojna, M. Kučanu so prišle prav njegove izkušnje iz časa, ko je bil predsednik propagandne komisije CKZKS. V akcijo je spravil ves medijski stroj. Spomnimo se jutranjega pozdrava na Radiu Slovenija, ko je Lada Zei pričela s pozdravom »Dober dan, žalost« in Kučanove večkrat ponovljene izjave proti pluralizaciji medijev, češ, naši mediji so notranje pluralni.

Narod je prevaral in ga še vedno vodi za nos od trenutka, ko je prelomil prisego, dano 6. decembra 1992, ta se glasi: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije« (104. člen Ustave Republike Slovenije).

Kako si on predstavlja ravnanje po svoji vesti in delovanje za blaginjo Slovenije, smo priče v zadnjih letih, ko mu uspe z ulico in sindikati onemogočati bolj desne vladne koalicije, ki so v svojih mandatih dosegale dobre rezultate z vrsto levih vlad in meteorsko nastalih strank, ki ne izpeljejo celotnih mandatov, propadejo na hitro in so v obdobju zadnjih šestih let pripeljale državo na rob finančnega in razvojnega brezna.

Pri svojem delovanju iz ozadja ima polno podporo v starih strukturah, ki so se v 23 letih samostojne Slovenije pomladile in okrepile, v veliki meri s potomci revolucionarjev tja do druge generacije kot tudi s kadri, ki so jih kupili s položaji ali denarjem. Ti so v veliki meri odgovorni za današnje stanje demokracije v naši državi.

Te strukture se z osamosvojitvijo niso nikoli strinjale in začele so z odkritim nasprotovanjem novi državni ureditvi v medijih in poudarjenim sramotenjem slovenskega naroda. Po zidovih so pisali »Sram me je, da sem Slovenc« in na svojih proslavah ne pojejo slovenske kaj šele evropske himne. Še bolj je bolno, da na raznih obletnicah iz revolucionarnega obdobja plapolajo krvave boljševistične in stare jugoslovanske zastave. Za zmago na parlamentarnih volitvah pa so potrebni glasovi in kar številni so glasovi borcev, ki so jih kupili za 599.703.358 € (šeststo milijonov) v obdobju od leta 2002 do 2013, ta številka se utegne še povečati, ker se rojevajo novi in novi borci NOB. Prišteti jim moramo še glasove izbrisanih, ki jih vlečejo za nos vsa leta samostojne Slovenije.

S takšnim delovanje se počasi ruši ustavna ureditev in ne smemo se čuditi, če kadrovske spremembe načrtuje Gregor Golobič. Njega je Slavoj Žižek ljubkovalno imenoval slovenski Stalin in res deluje v smislu svojega vzornika, vendar ga, hvala Bogu, še ni dosegel.

Vse drugače misleče državljane Slovenije to podtalno delovanje drži v stalnem strahu in nimajo nobene moči za demokratične spremembe, razen vsakokratnih volitev, ki pa jih prvorazredni državljani Slovenije s pomočjo medijev in raznih afer, kot je afera Patria, v osnovi vnaprej delajo nelegalne in nedemokratične.

Resno bi moralo nas Slovence skrbeti dogajanje z zamenjavami v vrhu naše vojske in Sove, ker to diši po pripravah na kaj večjega.

Bog nam pomagaj!

Erik J. Krisch, Ljubljana

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


4 KOMENTARJI

  1. Berem prošnjo gospoda Erika: “Bog nam pomagaj!”

    Berem pa tudi 2 Pt 2, 4-10:
    Bog še angelom, ki so storili greh, ni prizanesel, temveč jih je strmoglavil v podzemlje in jih dal v verige mračnega brezna, da bodo zastraženi do sodbe. Tudi davnemu svetu ni prizanesel. Obvaroval pa je Noeta, enega od osmih, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih. Tudi mesti Sódomo in Gomóro je obsodil na uničenje in ju upepelil ter s tem postavil za svarilo prihodnjim brezbožnežem. Rešil pa je pravičnega Lota, ki ga je bolelo razuzdano življenje pokvarjencev. Zaradi njihovih nepostavnih del, ki jih je – ker je živel med njimi – gledal in poslušal iz dneva v dan, se je njegova pravična duša mučila. Gospod namreč zna globoko pobožne rešiti iz preizkušnje, krivične pa prihraniti za dan sodbe, da jih kaznuje, zlasti tiste, ki tekajo za mesom v želji po skrunjenju in prezirajo gospostvo.

    Zato poveličujmo Dobro in razgaljajmo Zlo. Pa nam bo Bog pomagal.

  2. Žalosten je hlapčevski odnos, ki bi ga naj imela slovenska skupnost in država Slovenija v odnosu do Beograda.

    Hlapčevski odnos, ki ga nekritično gojijo nekateri naši politiki in mediji.

  3. Zakaj se ne postavimo na lastne noge in pokažemo našo slovensko ustvarjalnost?!

    Pogoji za slovensko enakopravnost v svetu, so nam bili podani s slovensko osamosvojitvijo. Za njo smo hvaležni lahko le Evropi. Njej, ki nas je v svojem osrčju varovala in ohranila kot alpsko državo, več tisoč let.

  4. … kot alpski narod in alpsko državo, kar upoštevajo tudi atlasi sveta, ki nas geografsko pravilno uvrščajo med alpske države, torej srednje evropske države, ne pa balkanske države.

Comments are closed.