Prejeli smo: Zbor za republiko o Ukrajini

8

ukrajina trakSporočilo Zbora za republiko v zvezi z dogajanjem v Ukrajini

1. Zbor za republiko izraža zaskrbljenost zaradi posegov Ruske federacije zoper suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, saj gre za poglabljanje krize v tej državi in za očitno kršitev mednarodnega prava, Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine pa tudi specifičnih zavez Ruske federacije o spoštovanju suverenosti in teritorialne integritete Ukrajine, ki izhajajo iz budimpeštanskega memoranduma leta 1994 in bilateralne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997. Zbor za republiko podpira demokratične procese v Ukrajini, njeno suverenost in celovitost kakor tudi njeno suvereno pravico izbire, v katere mednarodne organizacije in povezave bo vstopala. Ukrajinska kriza utegne sprožiti daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnih odnosov, za zaupanje in sodelovanje v Evropi.

2. Zgodovinski spomin terja, da se ob najnovejših ruskih grožnjah in njihovih implikacijah spomnimo načrtov Miloševićeve Srbije v zvezi s srbskim prebivalstvom v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu; na žalost pa tudi münchenskega paktiranja v zvezi s Sudetskimi Nemci leta 1938, da ne govorimo o kasnejših paktih, ki so sprožili II.
svetovno vojno.

3. Ob tem je Zbor za republiko zaskrbljen tudi zaradi izjav slovenske vlade oz. njenega ministrstva za zunanje zadeve. Gre za izjave o pripravljenosti Slovenije, da bi posredovala med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ker da »imamo z Rusijo dobre odnose«. Poleg tega, da dopuščajo dvom o dobrih odnosih med Slovenijo in Ukrajino; poleg tega, da ustvarjajo vtis, kot da Slovenija ni članica EU, ampak nekakšna vmesna in neopredeljena država med EU in Rusijo; takšne izjave prenašajo težišče problema, ki je v celoti ruski proizvod, na odnose med EU in RF.

4. Izjave slovenske vlade v zvezi z Ukrajino niso samo politično sporne in nesprejemljive, ampak so tudi nepravilne z vidika mednarodnega prava in diplomatske stroke. V mednarodni javnosti utegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanju sovjetskih modelov in teorij o omejeni suverenosti, ali se jim celo pridružuje. V Zboru za republiko se sprašujemo, kako je moglo priti do takšnih izjav.

5. Slovenija si je že v preteklosti in v okviru EU prizadevala za dobre odnose z Rusko federacijo in z Ukrajino. EU je Ukrajini zagotavljala evropsko perspektivo, v zadnjem času pa ji je ponudila tudi članstvo. Takšni politiki se Slovenija ni odpovedala in se ji ne more odpovedati.

6. V Zboru za republiko menimo, da bi moral zaradi neprimernega in za Slovenijo škodljivega ravnanja v zvezi z ukrajinsko krizo nemudoma odstopiti vsaj zunanji minister Karl Erjavec.

Foto: Facebook


8 KOMENTARJI

  1. Zbor za republiko je tisti, ki je sposoben zaznati negativne in pozitivne trende evropskega razvoja in ustrezen slovenski odziv.

  2. Ruski poseg je podoben nemškemu pod Hitlerjem, ki je zasedla Sudete, torej del Češke, z izgovorom, da je morala zavarovati svojo manjšino.

  3. Nekako me odnos slovenske vlade in podpornikov levice do krize v Ukrajini spominja na tisto izjavo Milana Kučana 31.01.1990 :”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.”
    Imam občutek, da se še vedno niso sprijaznili ne z razpadom SFRJ ne z neodvisnostjo ne s članstvom v EU in ne s propadom sockomunizma. Živijo v času pred 25 in več leti in od zahoda priznavajo le kredite in materialne dobrine, ki pa so jih postavili na svoj oltar.

Comments are closed.