Prejeli smo: V Kamniku uspešno predstavili novo knjigo Prelomna leta

V petek, 3. marca 2017, smo se odzvali vabilu članov Društva Demos na Kamniškem in Društva sv. Jakob iz Kamnika, ki so v dvorani Frančiškanskega samostana Kamnik pripravili predstavitev knjižne novitete z naslovom Prelomna leta. Gre z zbornik pričevanj o dogodkih med drugo svetovno vojno, ob koncu vojne in v letih po njenem koncu.

Ob nastajanju te knjige, še bolj pa v času prizadevanj članov društva za ureditev Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica na Kopiščih in gradnje spominske kapelice (2015), so v društvu zaznali željo ljudi, da bi zapisali in objavili pričevanja o ljudeh in dogodkih ob koncu II. svetovne vojne, ko so se v temeljih zamenjale vrednote, ki so veljale pred začetkom vojne. Z zbranim gradivom, ki so ga objavili v knjigi Prelomna leta, so posegli v tisti prelomni čas na Kamniškem, deloma tudi na Komendskem. Še živečim pričevalcem tistega časa so dali priložnost, da so spregovorili, saj so prepričani, da brez spomina, poprave krivic in ozdravljenja ran iz preteklosti ni mogoče graditi uspešne in mirne prihodnosti.

Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, je v uvodnem nagovoru predstavil osebni pogled na zbiranje in pisanje spominov. Vsebina knjige Čas počasi briše, ki so jo v društvu izdali pred tremi leti, mu je razširila obzorja. Odkril je nikoli povedane  dogodke iz življenja sorodnikov, kar mu je omogočilo bolje razumeti dinamiko primarne družine njegovega očeta. Po nekem čudnem naključju je našel tudi rojstno hišo prednikov po očetovi strani. Zbrane v dvorani in celo v njenem preddverju, saj je v dvorani zmanjkalo prostora, je  pozval, da se vključijo v zbiranje življenjskih zgodb, saj je to zdravilno za posameznike, za njihove družine in narod kot celoto.

Dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba, je pripravila kratko predstavitev novega zbornika, ki ga je pripravilo in izdalo Društvo Demos na Kamniškem v okviru projekta Pravica do groba. Z njim nadaljujejo zapisovanje spominov, ki so jih začeli leta 2013 z zbornikom Čas počasi briše, v katerem smo zbrali pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda.

Vsebina zbornika Prelomna leta je razvrščena v časovnem loku: čas vojne, leto 1945, prva leta po vojni, po osamosvojitvi. Na koncu pa je za lažje iskanje objavljen seznam imen oseb, omenjenih v knjigi. Spomine so večinoma zapisali pričevalci, nekatere pa člani uredniškega odbora po njihovih pripovedih.

Humarjeva je povedala, da so med prispevki velike razlike v čustvenem odnosu pripovedovalcev do spominov. Nekateri ljudje so še danes prizadeti zaradi dogodkov, ki so močno posegli v njihovo življenje, saj so na krut način izgubili svoje najbližje in so dolgo iskali pravico, ki so jo dosegli ali pa ne. Ti ljudje so bili zaznamovani. Niso smeli javno žalovati, niso smeli pripovedovati o svojih bolečinah.Drugi pričevalci so ohranili v spominu posamezne dogodke, ki niso vplivali neposredno na njihovo življenje, a so jih prizadeli zaradi usodnosti za druge. Taka so bila zlasti srečanja z ljudmi, ki so bili kasneje pobiti v Kamniški Bistrici ali drugod. Nekateri avtorji pa niso doživeli čustvenih pretresov, ampak so kot otroci ali mladi ljudje opazovali življenje tistega časa, ki jim je zaradi zanimivosti ostalo v spominu.

Marjeta Humar se je ob koncu predstavitve spomnila že pokojnega znanca, prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko. Njegov oče je bil veseljak, on pa je bil do osamosvojitve nekako skrit sam vase, nikoli vesel. Nekoč ji je rekel: »Ali lahko pridem k tebi, da boš zapisala, kaj sem doživel?« Od takrat naprej je vedela in razumela, zakaj je takšen.

V nadaljevanju predstavitve nove knjige so Majda Mihelič, Ivana Skamen in Jože Berlec prebrali krajše odlomke objavljenih zapisov iz nove knjige. Prisotni v dvorani so po koncu branja obsedeli na svojih stolih, nikomur se ni mudilo domov, nihče tudi ni hotel prekiniti skrivnostne tišine, ki je zavladala v dvorani. Dr. Humarjeva je tišino prekinila s prošnjo prisotnim avtorjem, da dodajo, kar še ni bilo povedanega. Odzval so se Tone Stele, ki je prepričan, da je potrebno z zapisovanjem spominov nadaljevati, Tilka Jesenik, Ada Humar, Helena Romšak in Marica Drolc, pa so se zahvalile, da so dobile besedo in so lahko svoje spomine zaupale širši javnosti. Gospa Jesenik je povedala, da je življenje njihove družine nezdružljivo povezano z bratom Francetom, pesnikom Balantičem, zato tudi ni mogla skriti čustev, ki so jo ta večer ponovno prevevala. Marica Drolc, ki je zborniku namenila drobne spomine njenega pokojnega očeta, pa je prebrala še njegove misli o naši prihodnosti, zapisane v verzih.

Pogovori na samostanskem hodniku pa so potekali še dolgo v pozni večer. Ali to pomeni, da se nam obeta še kakšna podobna knjiga? Pustimo se presenetiti.

Tekst: I. Podbrežnik.

Vir in obširna foto galerija v izvedbi L. Pirman in M.Skamen: Demos na Kamniškem