V ponedeljek, 7. 11. 2016, je potekala izredna seja Programskega sveta (PS) Radiotelevizije Slovenija. Pomembna je bila predvsem s tega vidika, ker so svetniki z vodstvom kar uro dolgo razpravljali o kulturnem boju na Prvem programu nacionalnega radia.
PS je lani sprejel Programsko poslovni načrt (PPN), ki določa tudi, da se na šest največjih krščanskih praznikov na 1. programu Radia Slovenija (RS) prenašajo bogoslužja. Doslej je bil ta prenos petkrat in vedno je bilo tik pred prenosom prebrano za kristjane žaljivo in ponižujoče obvestilo v smislu, da ta prenos radio pač mora omogočit, ker je tako določil PS. Pred nobeno drugo oddajo ni podobne napovedi. Na varuha pravic gledalcev in poslušalcev je prišlo kar nekaj protestov, da naj se tovrstno obvestilo pred prenosom bogoslužja umakne. Varuh je v svoj spletni dnevnik za mesec september 2016 tako zapisal, da so radijski poslušalci “ogorčeni zaradi cinične napovedi prenosa bogoslužja ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ko je bilo rečeno, da mašo prenašajo zato, ker je tako odločil Programski svet RTVS.”
Kot prvi se je na seji oglasil direktor radia, dr. Miha Lampreht, ki je dejal, da so na radiu ustanovili uredništvo za religije in verstva, ki deluje avtonomno in določa agendo. Res je, da to uredništvo obstaja na tretjem programu, vendar je v smislu predvajanja slovenske verske pesmi na prvem povsem onemogočeno. Edino kar za prvi program lahko pripravi je dnevna triminutna oddajica Duhovna misel in prispevki informacijske narave, kar pa niso verske oddaje. Direktor je dejal tudi, da nima pravice deliti poslušalcev na verujoče in neverujoče in da vsi ti dobivajo vsebine preko potrjenega PPN-ja. Po njegovem prepričanju verske vsebine sodijo na tretji program. Meni tudi, da je PS ob sprejemanju PPN-ja lansko leto posegel v dele programa, v pristojnosti urednikov, zahteval objavo točno določenega števila natančno opredeljenih oddaj in da je takšna odločitev PS sporna. Njegovemu mnenju se je pridruževal tudi odgovorni urednik prvega programa RS, dr. Andrej Stopar. Dejal je, da nikakor ne drži, da prvi program nima nobenih verskih vsebin, te tematike se lotevajo konsistentno in ves čas. Prvi program da je informativni program, zato lahko poslušalci slišijo intervjuje s strani Cerkve, razne reportaže, tematske prispevke itd.
Dejstvo je, da Prvi program verskih oddaj nima. Oddajica Duhovna misel je duhovna oddaja, težko bi rekli, da je verska. Novinarski informativni prispevki in reportaže niso verske oddaje. To so informativne oddaje. Na prvem programu je tudi prepovedana slovenska verska glasba.
Razmišljanje Lamprehta in Stoparja so povsem na glavo obrnili nekateri svetniki, predsednik PS Miran Zupanič in direktor RTV, mag. Marko Filli.
Programski svetnik Alojz Bogataj je povedal, da so svetniki vodstvo pozvali k temu, da jih obvešča o morebitnih novostih v PPN, če se kakšna oddaja ukinja ipd. A izkazalo se je, da direktor radia dejansko ni uvrstil nadaljevanje predvajanj šestih bogoslužij na prvem programu v predlogu PPN za 2017. Zato je svetnik Bogataj napovedal vložitev predloga amandmaja k PPN za l. 2017, da se bogoslužja na prvem ohranijo.
Programski svetnik Jaroslav Skrušny se je vprašal, zakaj je 25 let po padcu enoumnega sistema debata o verskih vsebinah še vedno opredeljena z ideološko nestrpnostjo. Zanj vprašanja o tem, ali verske oddaje sodijo v nacionalni medij ne bi smelo biti, saj da je to samoumevno. Dejal je, da je prvi program RS najbolj splošne narave in naj bi podpiral najširši spekter interesov, kjer naj bi se uveljavljali vsi legitimni interesi te družbe. Po njegovem bi zato moral biti tudi primerno pluralno strukturiran, ne pa da se en cel segment vsebin, ki se jim reče verske, z zelo preprosto gesto odrine, češ, saj imamo tretji program, in tam zadovoljujemo vse potrebe verujočih poslušalcev. Skrušny je Lamprehtu dejal, da ni prepričan v to, da je ta gesta dobra, kajti sam je velik poslušalec tretjega programa, in ga ne moti, da je ob 10h tam prenos svete maše, ni pa prepričan, če tretji program posluša tako veliko število ljudi, kot posluša prvega. Tretji program je namreč ožje profiliran kot prvi. Zdi se mu anahrono, da se po 25. letih neko uredništvo ob siceršnji umestitvi normalnega segmenta v program opravičuje poslušalcem: “Veste, oprostite, saj mi je ne bi (prenašali), nam se zdi to trapasto, kaj bomo z mašami, ampak, ker je pa svet to hudobijo sprejel, pa moramo to izpolnit in se vam zato globoko opravičujemo.” Po njegovem je ta gesta poniglava, nepoštena in anahrona.
Tudi svetnik dr. Janez Gril je opozoril na to, da na Prvem programu slovenske verske glasbe ni. In ker je to program, ki naj bi pokrival najširši del družbe, se mu zdi povsem samoumevno in primerneje, da se bogoslužja prenašajo na prvem programu, kot pa na tretjem. Isto misel je delil akademik Janko Kos.
Predsednik PS Miran Zupanič je dejal, da je PS vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko. Prav tako je opozoril na državno statistiko, ki pravi, da se je v Sloveniji l. 2002 67% vprašanih opredelilo za vernike. Vprašal se je, ali namreč 67% relevantnih uporabnikov medijskih vsebin ni relevantna številka. Povedal je tudi, da maše po radiu in tv sicer ne posluša, če pa bi jo, ga ne bi motilo, da bi jo poslušal na tretjem in ne na prvem. Predsednik PS je bil še ne dolgo nazaj opozorjen, da 3. program RS ni povsod dovolj dobro slišen, ponekod na ozemlju Slovenije sploh ni slišen. Tudi ta podatek je v varuhovem dnevniku in tudi direktor radia je bil seznanjen z njim.
Direktor RTV Slovenija mag. Marko Filli, je povedal, da umestitev bogoslužij na šest največjih krščanskih praznikov na Prvi program ni edina vsebina, ki pride v plan PPN po razpravi na PS. Uredniki da vedo, da kar pride v PPN, pride na podlagi popolnoma legitimne razprave na odborih ali na seji PS, kajti ravno zato svetniki sedijo na seji, da zahtevajo, da se kaj v plan vnese ali umakne, spremeni. Direktor je bil mnenja, da je to naloga svetnikov in v tem ne vidi nobenega problema. Dejal je celo, da je odločitev o programskih shemah po statutu pravica svetnikov. Nato je izpostavil, da poslušalci pri tem niso nič krivi in da ni korektno poslušalcev obremenjevat s tem, kako je do neke vsebine na nekem programu prišlo. Dejal je, da ni prav, da se pri določeni vsebini pojavlja takšno obvestilo, ki zgleda, kot da se vsebine sramujejo, od nje distancirajo. Sklepal je, da za izdelanim programom stojijo odgovorni uredniki, ki ne morejo zvoniti po toči. Zanj je obvestilo pred prenosom bogoslužja nesprejemljivo.
Kljub vsemu povedanemu na PS smo danes pred situacijo, ko je direktor radia Slovenija iz PPN za leto 2017 umaknil prenos bogoslužij na 1. programu RS. Kljub temu, da je dejal, da nima pravice deliti poslušalcev na verujoče in neverujoče, se zdi, da počne ravno to. Sam je potrdil, da po njegovo verske vsebine sodijo na tretji program, čemur svetniki s podkrepljenimi in logičnimi argumenti v glavnem nasprotujejo. Za direktorja radia je uvedba bogoslužij na 6 krščanskih praznikov na 1. programu sporna, za direktorja RTV Slovenija pa ne. Nasprotno. Celo, da je pravilna. Za direktorja radia je obvestilo pred prenosom bogoslužja dejstvo, za poslušalce, svetnike in direktorja RTV pa je takšno obvestilo nesprejemljivo.
In ob vsem tem naj bi se na 1. programu RS ne izvajal kulturni boj? Še več kot to! Zato sprašuje: se mar bomo odločno zavzeli za verske vsebine na 1. programu nacionalnega radia, ki ga nenazadnje tudi plačujemo?
Sebastijan Valentan, Maribor
