Prejeli smo: Spreminjanje volilnega sistema v kozmetični delavnici M. Cerarja

11
Volitve, foto: Aleš Čerin
Volitve, foto: Aleš Čerin

Preferenčni glas je figov list demokracije

Kot kaže se bo Miro Cerar lotil sprememb volilnega sistema, vendar na način, da bo vse ostalo isto. V izrazito stranko kratski proporcionalni volilni sistem bo vgradil figov list demokracije – preferenčni glas. To kar zdaj v SMC predlagajo kot del koalicijske pogodbe pomeni, da ne gre za absolutni preferenčni glas, gre za preferenčni glas v okviru posamezne strankarske liste. To je tako kot bi nekomu, ki mu je treba amputirati desno nogo, predpisali pedikuro na levi nogi. Ker je gospod Miro človek »politične kulture« in »uravnoteženega« govorjenja nas ne preseneča, da je pravi človek za ta posel. Že mnogo pred volitvami je izrazito in v neskončnost, kljub mnogim ugovorom javnosti in kljub drugačnim boljšim predlogom civilne družbe, zagovarjal sedanji »anomalični« in oligarhični proporcionalni volilni sistem. Nova anomalija tega sistema se je pokazala na zadnjih volitvah, ko je prišla v parlament gospa Bratuškova, ki je po rangu glasov zasedla nekje okrog 300 mesto, niso pa bili v DZ izvoljeni številni mnogo bolje uvrščeni kandidati in noben kandidat iz 21 volilnih okrajev v katerih je preko dvesto tisoč volivcev ostalo brez poslanca. Skoraj 13 % oddanih glasov pa je šlo v prazno, v naknadno prerazdelitev.

Botri status quo si pravih sprememb v Sloveniji ne želijo

»Stil« ničnostnih oziroma ničevih sprememb, bo gospod Miro Cerar verjetno ubral tudi na drugih področjih. To se očitno povsem sklada z ideologijo in intenco idejnega vodje status quo v Sloveniji Milana Kučana, ki je še pred meseci, ultimativno vendar brez utemeljitve, javno govoril, da ne rabimo sprememb volilnega sistema. Odlični parademokratični mediji bodo sicer preferenčni glas razglasili kot velik, verjetno celo »reformni« dosežek in kot poglabljanje nasedle demokracije, ampak to bistva ničevosti tega predloga ne spremeni. Posebno ker bodo verjetno hkrati ukinili volilne okraje in tako dali prednost izvolitve »nacionalnim šampionom«, medijskim zvezdam – političnim privilegirancem, klovnom, pevcem brez posluha in medijskim ljubljencem slovenskih televizij, ženskih revij in preostalega »parademokratičnega« slovenskega medijskega prostora. Bog ne daj, da bi se v parlament prebili državljani – ljudem prepoznavni kandidati ali »vaški posebneži – lokalni ljudje«. Politična kalkulacija bi bila s tem nepredvidljiva in negotovost prevelika, to pa je tisto, kar si botri in ideologi statusa quo, z Milanom K. na čelu, v Sloveniji najmanj želijo.

Uvedba preferenčnega glasu je nova anomalija na že itak invalidnem volilnem sistemu. Političnim strankam jemlje pravico, da same odločijo kdo jih bo v parlamentu najbolje zastopal. Upam si trditi, da to vedo in znajo presoditi vodstva političnih strank sama.
Uvedba preferenčnega glasu v oligarhičnem proporcionalnem volilnem sistemu pomeni pomanjkanje idej ali pa gre zgolj za odsotnost poguma o katerem se na veliko govori in ki naj bi Sloveniji zagotovil preboj in jo popeljal na pot napredka. Miro Cerar, ki se je velikokrat skliceval na državljane in civilno družbo, naj se neha sklicevati nanjo, ampak naj jo začne upoštevati. Končno naj sam zastavi vse sile, da v diskusiji o volilnem sistemu ponovno javno spregovorijo ljudje, tudi neparlamentarne stranke in civilna družba. Predvsem pa, da v duhu demokracije, odločitev o volilnem sistemu stranke prepustijo ljudstvu. Naj ljudstvo na referendumu odloči, ali je za status quo, ki ga predstavlja tudi uvedba preferenčnega glasu, ali pa je ljudstvo vendarle za resnično in bolj korenito spremembo volilnega sistema.

Ena od variant te spremembe je predlog ZDUS, ki je že v proceduri v državnem zboru! Po logiki bi ga moral podpreti tudi DESUS in Karl Erjavec, ki bi s tem dokazal, da vidi nekoliko dlje od regresa upokojencem. Končno bi moral tudi DESUS spoznati pozitivno korelacijo med demokracijo in blaginjo. Potem bo manj floskul o pokojninah, delovnih mestih in regresu in več posluha za resnične spremembe, tudi takšne, ki bodo spremenile profil DZ in način sprejemanja odločitev v DZ in v Sloveniji.

O volilnem sistemu naj odloči posvetovalni referendum!

Če že DESUS ne bo podprl predloga, ki je izšel iz njegovih vrst (kombinirani večinsko proporcionalni nemški sistem), naj vsaj Združena levica (ZL) podpre vsebinski predlog, ki je bližje ljudem – volivcem, in manj blizu strankarskim oligarhijam. To je že omenjeni ZDUS-ov sistem, ki je v DZ že postopku, možna varianta pa je tudi državljansko in spolno kombinirani večinski sistem, ki ga predlagamo v društvu DavkoPlačevalciSeNeDamo. Ta bi v DZ zagotovil poleg delnega zastopstva državljanov, tudi popolno enako zastopanost obeh spolov. Ker od SMC tega najbrž ne moremo pričakovati pozivam, da v to smer kaj naredita ZL in DESUS. Predvsem pozivam ZL, da sproži pobudo za posvetovalni referendum. Če naj bi bil socializem Združene levice ne samo neke vrste novi kolektivizem, ampak tudi demokratičen sistem, pričakujem, da se bodo prav v ZL zavzeli, da o volilnem sistemu odloči ljudstvo. Poleg svojih 6 glasov morajo za takšno pobudo pridobiti samo še 4 glasove. Prepričan sem, da bodo te štiri glasove zlahka našli celo v Cerarjevi SMC.

Ne dvomim, da bodo v ZL dovolj prodorni in glasni ter medijsko odmevni, da bodo na koncu za to pridobili dovolj glasov, to je 30 poslancev, da DZ dejansko razpiše referendum o volilnem sistemu. Parlamentarne stranke pa naj se zavežejo, da bodo, ne glede na to, da je tak referendum lahko le posvetovalne narave, njegov rezultat – torej glas ljudstva spoštovale. Tako je bilo, če se ne motim, tudi tedaj ko smo vstopali v EU in NATO. Tak referendum bi lahko bil letos hkrati z lokalnimi volitvami 5. Oktobra. Skratka, prišel je čas ko ni več časa, tudi glede uvajanja demokracije. Naj odloči referendum ne (pre)glasovanje v DZ.

Obenem predlagamo ZL, da nagovori in doseže podporo predsednika države, ki je do sedaj to nalogo slepo zaupal zgolj političnim strankam. Na politične zahteve ljudstva, ki ga sicer servisira v manj pomembnih stvareh – tudi hišnih opravilih, čeprav to ljudstvo politično predstavlja, pa je žal naš skupni predsednik povsem pozabil.

Potrebujemo predsednika, ki bo sam aktivni državljan, če že aktivnih državljanov noče upoštevati. Potem bodo protesti pred predsedniško palačo nepotrebni. Na to ga bomo sicer še opominjali – kajti parkirno mesto, ki nam ga je »brezplačno« odstopil do 5 oktobra ni dovolj. Skupaj s strankami, ki bi nas podprle, zahtevajmo dogovor z njim o nujnih spremembah, ne zgolj govorjenje o njih. Ne prek megafona in v varni razdalji, pač pa za skupno mizo in z neposrednim TV prenosom, da bo javnost vedela, kaj kdo zastopa in zakaj se kdo zavzema. Potem bo manj zakulisnega odločanja vsemogočnih ljudi, ki v Sloveniji ilegalno odločajo o vsem bistvenem, ne odgovarjajo pa nikoli – ker so medijsko nedotakljivi, in se odprta kritika njih zdi nespodobna.

Demokracija je svojevrsten teater, vendar zanj ne potrebujemo kulis in prišepetovalcev. Parlament mora biti ring za spopad o bistvenih stvareh na odprti sceni. Dokler bomo verjeli, da je mir pokopališča in rokavičarstvo del politične kulture nam ni pomoči. Ko ljudi zapirajo brez dokazov in številne državljane sistem maltretira že desetletja in jim celo grozi, je govorjenje o politični kulturi posmeh pravu, pravici in demokraciji. Njeno pomanjkanje, posebno pri volitvah, nas ne bo rešilo. Varčevanje pri demokraciji ni vzdržno, ne dolgoročno ne kratkoročno. Demokracija je draga zadeva, najdražja je, ko jo izgubimo ! V Sloveniji smo na pragu njenega izginotja.

Vili Kovačič 

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. Vili Kovačič se je najbolj izpostavil, ko je šlo za TEŠ6b.
    In končno je izposatvil problem civilne družbe v stilu Tea Party ,ki si ne dovoli več molsti od oligarhij.

    Očitno je ta volilni sistem vseh 25 let omogočal vladi mafijskih skupin, ki so nase vezale politične stranke.

    Ne poznam dobro razlik med proporcionalnim in večinskim sistemom.

    Bi bilo pa dobro, da bi ljudje lahko obkrožali človeka in ne samo stranko in da tisti z največ glasovi – tisti pride v parlament.

    Že dalj časa premišljujem, da bi tisti ljudje, ki družbi največ prispevajo ( z davki) imeli tudi % večjo težo soodločanja na volitvah.

    Ker današnji sistem je luzerski sistem po principu negativne selekcije, luzerji imajo večino in luzerji odločajo o sedanjosti in prihodnosti vseh.

  2. Članki in pripombe (komentarji) člankov, neglede kje, so podobni svetovnemu prvenstvo »uboge obrcane žoge«. Očitki križarijo vse povsod, zaželjenih učinkov v gospodarstvu in družbi pa ni. Mislim, da bi se morale tako uspešno, kakor se nabirajo očitki, le nabirati dejanske rešitve. Y. Kennedy je dejal:
    »NE GLEJ KAJ TI BO DALA DRŽAVA, TEMVEČ, KAJ LAHKO PRISPEVAŠ«.
    To mora veljati za slehernika, zasebnika in državne uradnike, od predsednika do sela.
    Kot državljani europske zveze, bi morali upoštevati njene smernice in zakone.
    Kje se razpravlja, kaj nam katera koli smernica ali zakon nudi?

    Samo smernica o novih gradnjah lahko zaposli večino Slovencev.
    (15/rožnika (06)/2009, 17h07`)
    »Kaj prinaša podnebno- energetski sveženj?« Po letu 2018 naj bi vse na novo zgrajene stavbe PROIZVAJALE SVOJO LASTNO ENERGIJO!!

    Od dneva izvolitve smernice za zakon nove gradenje, je minulo že 61 mesecev in manjka smo še 41 mesecev, da stopi v veljavo, pa ni ne duha ne sluha, da bi imeli razvite naprave, ki se potrebujejo. To potrebuje mnogo delavcev, kako da je toliko brezposelnih? Katera vlada ali stranka ima to v sporedu? Jaz nisem zasledil nobene vlade, ustanove, niti stranke
    po celem svetu. Se morda ne bo več gradilo?

    Kje so rešitve?

  3. Ni več posvetovalnega refernduma, ali pač?

    Zaab je dosegla malo več kot 4% glasov, zato dobi ustrezno število sedežev. To je bistvo propocionalnega sistema. Vsaka stranka dobi za približno vsak odstotek glasov volilcev po en sedež. Tako da se je popolnoma brezveze usajati nad tem, koliko glasov je dobila Alenka Bratušek.

    Če bodo ob spremembi ukinjeni volilni okraji, je to dobra sprememba. Potem bodo volitve znotraj vsake volilne enote z preferenčnim glasom povsem enake volitvam za evropski parlament.

    • Če je nek sistem volitev dovolj dober za evropske volitve, potem ne vidim razloga, da se nekdo trudi za neko novodobno kardeljanščino.
      Bi ne bilo verodostojno.

      Volilne enote se mi ne zdijo sporne, saj so enako velike, sporni so zelo različno veliki volilni okraji – Zagorje, Slovenska Bistrica 2x in več.

      • Kaj pomeni kardeljanščina? In kako se to nanaša na nemški kombinirani volilni sistem? (Ne vem sicer zakaj meša avtor ta volivlni sistem z ZL, mogoče se hoče šlepati na njen preboj v državni zbor?)

        Drugače se pa strinjam, to bi bilo 11 približno enakih enot, v vsaki bi stranka predložila listo z maksimalno 11 kandidati, nato pa volivec izbere stranko za katero glasuje, znotraj nje pa s preferenčnim glasom da glas tistemu na listi, ki ga podpira.

    • Meni se zdi ideja o ukinitvi volilnih okrajev in listi z 11 kandidati znotraj enote sicer ne optimalna(le katera rešitev to je?)pa vseeno relativno dobra rešitev. Nekaj argumentov:
      – okrepila bi se demokratičnost znotraj strank samih. Kar na enkrat bo pomembno, da bo znala stranka znotraj lastnih vrst vzpostaviti pregleden sistem odločanja in določanja vrstnega reda kandidatov na listi. Določanje kandidatov v posameznih okrajih je bilo do sedaj preveč stihijsko in prepuščeno sreči pri izbiri,
      – tak sistem bo od kandidatov zahteval neko postopno in načrtno graditev politične kariere. Težko je pričakovati, da bo nek politični novum prišel takoj na vrh liste! Vsaj po mojem mnenju je to dodaten filter, pri katerem bodo odpadli slabši kandidati in na površje prišli malenkost boljši politiki,
      – kljub vsem floskulam o novih obrazi v politiki je pomembno, da v parlamentu sedi večina poslancev, ki imajo vsaj nekaj političnih izkušenj. Po mojem mnenju je katastrofa, da imamo v tem sklicu zgolj 26 poslancev s parlamentarnimi izkušnjami. Ostali se bodo dve leti učili o proceduri in poslovniku ostali dve leti (če jih bodo dočakali)pa bodo zganjali populizem zaradi prihajajočih volitev.

      Verjetno bi se našel še kakšen argument za!

  4. Argument za spreminjanje vololne zakonodaje je bil, da proporcionalni sistem ne omogoča sestave trdne vlade. Sedaj se je pokazalo, da to ne drži, ker lahko ena stranka zmaga z veliko premočjo. Večinski sistem je v vsakem primeru nepošten,lahko bi le omogočil preveliko prevlado ene stranke. Kombiniran sistem bi bil verjetno najboljši. Glede na to kako volivci izbirajo, pa tudi preferenčni glas nima posebne veljave. Glasove prinaša podoba stranke. Ali je to v osebi Janše, Jankoviča ali Cerarja ali pa neke vodilne skupine je vseeno. Problem je pa le, da lahko vsak poslanec zapusti stranko s katero je bil izvoljen, pa ga stranka ne more nadomestiti.
    Se pa strinjam, da so volilni okraji nepotrebni. Preferenčni glas pa bi lahko razvrščal kndidate znotraj list.

    • To da preferenčni glas nima veljave sploh ni res, njegovo veljavo potrjujeta na evropskih volitvah izvoljena Franc Bogovič iz SLS, ki je bil na zadnjem mestu na listi in Tanja Fajon iz SD, ki je bila na drugem mestu na listi, ker se je na prvo mesto liste postavil Igor Lukšič, pa so ga volilci SD gladko izignorirali.

    • Večinski sistem imajo v Veliki Britaniji, ki se je izkazal v praksi najbolje. Imaš eno stabilno stranko na oblasti (izjemoma enkrat dve).

      Po drugi strani se pa v praksi v nobeni državni nikoli ni zgodilo, tudi v enokrožnem sistemu ne, da bi v celi državi volili tako, da bi nekdo z manjšinsko poporo dobil večino v parlamentu.

      Preferenčni glas bi izboljšal stanje, ker bi lahko znotraj stranke izbirali kandidata, kar pomeni, da bi se število strank lahko zmanjšalo zaradi tega – danes rabimo več sorodnih strank, če se slučajno zgodi, da podpiraš stranko, kandidata pa ne.

      Kombinirani sistemi so pa nastali kot posledica popravljanja proporcionalnih sistemov, ker se očitno v praksi ta “pravičnost” proporcionalnosti ni obnesla. Vedno (razen enkrat za interese Berlusconija) so popravljali proporcionalni sistem, nikoli večinskega.

      V proporcionalnem sistemu pride pa do izraza, da izrazita manjšina izsili veliko zase – pri nas primer Desus.

      • Alojz2,
        ne bo držalo, da se pa v praksi v nobeni državni nikoli ni zgodilo, tudi v enokrožnem sistemu ne, da bi v celi državi volili tako, da bi nekdo z manjšinsko podporo dobil večino v parlamentu.

        Primer so saborske volitve na Hrvaškem 1995. HDZ je dobila 45% glasov, v mandatih pa je bilo to 42 poslancev, medtem ko so vse ostale stranke dobile zgolj 38 poslancev.
        Prav rezultat teh volitev je bil povod za spremembo volilnega sistema na Hrvaškem iz enokrožnega večinskega v kombiniranega. ČE me spomin ne vara, je bilo to mogoče šele po izdatnem porazu HDZ na naslednjih volitvah.

        Manjše stranke je vsaj po mojem mnenju bolj smiselno regulirati z volilnim pragom.

        http://www.izbori.hr/arhiva/pdf/1995/1995_Rezultati_Sabor_zastupnicki_dom.pdf

Comments are closed.