Prejeli smo: Spreminjanje volilnega sistema v kozmetični delavnici M. Cerarja

Volitve, foto: Aleš Čerin
Volitve, foto: Aleš Čerin

Preferenčni glas je figov list demokracije

Kot kaže se bo Miro Cerar lotil sprememb volilnega sistema, vendar na način, da bo vse ostalo isto. V izrazito stranko kratski proporcionalni volilni sistem bo vgradil figov list demokracije – preferenčni glas. To kar zdaj v SMC predlagajo kot del koalicijske pogodbe pomeni, da ne gre za absolutni preferenčni glas, gre za preferenčni glas v okviru posamezne strankarske liste. To je tako kot bi nekomu, ki mu je treba amputirati desno nogo, predpisali pedikuro na levi nogi. Ker je gospod Miro človek »politične kulture« in »uravnoteženega« govorjenja nas ne preseneča, da je pravi človek za ta posel. Že mnogo pred volitvami je izrazito in v neskončnost, kljub mnogim ugovorom javnosti in kljub drugačnim boljšim predlogom civilne družbe, zagovarjal sedanji »anomalični« in oligarhični proporcionalni volilni sistem. Nova anomalija tega sistema se je pokazala na zadnjih volitvah, ko je prišla v parlament gospa Bratuškova, ki je po rangu glasov zasedla nekje okrog 300 mesto, niso pa bili v DZ izvoljeni številni mnogo bolje uvrščeni kandidati in noben kandidat iz 21 volilnih okrajev v katerih je preko dvesto tisoč volivcev ostalo brez poslanca. Skoraj 13 % oddanih glasov pa je šlo v prazno, v naknadno prerazdelitev.

Botri status quo si pravih sprememb v Sloveniji ne želijo

»Stil« ničnostnih oziroma ničevih sprememb, bo gospod Miro Cerar verjetno ubral tudi na drugih področjih. To se očitno povsem sklada z ideologijo in intenco idejnega vodje status quo v Sloveniji Milana Kučana, ki je še pred meseci, ultimativno vendar brez utemeljitve, javno govoril, da ne rabimo sprememb volilnega sistema. Odlični parademokratični mediji bodo sicer preferenčni glas razglasili kot velik, verjetno celo »reformni« dosežek in kot poglabljanje nasedle demokracije, ampak to bistva ničevosti tega predloga ne spremeni. Posebno ker bodo verjetno hkrati ukinili volilne okraje in tako dali prednost izvolitve »nacionalnim šampionom«, medijskim zvezdam – političnim privilegirancem, klovnom, pevcem brez posluha in medijskim ljubljencem slovenskih televizij, ženskih revij in preostalega »parademokratičnega« slovenskega medijskega prostora. Bog ne daj, da bi se v parlament prebili državljani – ljudem prepoznavni kandidati ali »vaški posebneži – lokalni ljudje«. Politična kalkulacija bi bila s tem nepredvidljiva in negotovost prevelika, to pa je tisto, kar si botri in ideologi statusa quo, z Milanom K. na čelu, v Sloveniji najmanj želijo.

Uvedba preferenčnega glasu je nova anomalija na že itak invalidnem volilnem sistemu. Političnim strankam jemlje pravico, da same odločijo kdo jih bo v parlamentu najbolje zastopal. Upam si trditi, da to vedo in znajo presoditi vodstva političnih strank sama.
Uvedba preferenčnega glasu v oligarhičnem proporcionalnem volilnem sistemu pomeni pomanjkanje idej ali pa gre zgolj za odsotnost poguma o katerem se na veliko govori in ki naj bi Sloveniji zagotovil preboj in jo popeljal na pot napredka. Miro Cerar, ki se je velikokrat skliceval na državljane in civilno družbo, naj se neha sklicevati nanjo, ampak naj jo začne upoštevati. Končno naj sam zastavi vse sile, da v diskusiji o volilnem sistemu ponovno javno spregovorijo ljudje, tudi neparlamentarne stranke in civilna družba. Predvsem pa, da v duhu demokracije, odločitev o volilnem sistemu stranke prepustijo ljudstvu. Naj ljudstvo na referendumu odloči, ali je za status quo, ki ga predstavlja tudi uvedba preferenčnega glasu, ali pa je ljudstvo vendarle za resnično in bolj korenito spremembo volilnega sistema.

Ena od variant te spremembe je predlog ZDUS, ki je že v proceduri v državnem zboru! Po logiki bi ga moral podpreti tudi DESUS in Karl Erjavec, ki bi s tem dokazal, da vidi nekoliko dlje od regresa upokojencem. Končno bi moral tudi DESUS spoznati pozitivno korelacijo med demokracijo in blaginjo. Potem bo manj floskul o pokojninah, delovnih mestih in regresu in več posluha za resnične spremembe, tudi takšne, ki bodo spremenile profil DZ in način sprejemanja odločitev v DZ in v Sloveniji.

O volilnem sistemu naj odloči posvetovalni referendum!

Če že DESUS ne bo podprl predloga, ki je izšel iz njegovih vrst (kombinirani večinsko proporcionalni nemški sistem), naj vsaj Združena levica (ZL) podpre vsebinski predlog, ki je bližje ljudem – volivcem, in manj blizu strankarskim oligarhijam. To je že omenjeni ZDUS-ov sistem, ki je v DZ že postopku, možna varianta pa je tudi državljansko in spolno kombinirani večinski sistem, ki ga predlagamo v društvu DavkoPlačevalciSeNeDamo. Ta bi v DZ zagotovil poleg delnega zastopstva državljanov, tudi popolno enako zastopanost obeh spolov. Ker od SMC tega najbrž ne moremo pričakovati pozivam, da v to smer kaj naredita ZL in DESUS. Predvsem pozivam ZL, da sproži pobudo za posvetovalni referendum. Če naj bi bil socializem Združene levice ne samo neke vrste novi kolektivizem, ampak tudi demokratičen sistem, pričakujem, da se bodo prav v ZL zavzeli, da o volilnem sistemu odloči ljudstvo. Poleg svojih 6 glasov morajo za takšno pobudo pridobiti samo še 4 glasove. Prepričan sem, da bodo te štiri glasove zlahka našli celo v Cerarjevi SMC.

Ne dvomim, da bodo v ZL dovolj prodorni in glasni ter medijsko odmevni, da bodo na koncu za to pridobili dovolj glasov, to je 30 poslancev, da DZ dejansko razpiše referendum o volilnem sistemu. Parlamentarne stranke pa naj se zavežejo, da bodo, ne glede na to, da je tak referendum lahko le posvetovalne narave, njegov rezultat – torej glas ljudstva spoštovale. Tako je bilo, če se ne motim, tudi tedaj ko smo vstopali v EU in NATO. Tak referendum bi lahko bil letos hkrati z lokalnimi volitvami 5. Oktobra. Skratka, prišel je čas ko ni več časa, tudi glede uvajanja demokracije. Naj odloči referendum ne (pre)glasovanje v DZ.

Obenem predlagamo ZL, da nagovori in doseže podporo predsednika države, ki je do sedaj to nalogo slepo zaupal zgolj političnim strankam. Na politične zahteve ljudstva, ki ga sicer servisira v manj pomembnih stvareh – tudi hišnih opravilih, čeprav to ljudstvo politično predstavlja, pa je žal naš skupni predsednik povsem pozabil.

Potrebujemo predsednika, ki bo sam aktivni državljan, če že aktivnih državljanov noče upoštevati. Potem bodo protesti pred predsedniško palačo nepotrebni. Na to ga bomo sicer še opominjali – kajti parkirno mesto, ki nam ga je »brezplačno« odstopil do 5 oktobra ni dovolj. Skupaj s strankami, ki bi nas podprle, zahtevajmo dogovor z njim o nujnih spremembah, ne zgolj govorjenje o njih. Ne prek megafona in v varni razdalji, pač pa za skupno mizo in z neposrednim TV prenosom, da bo javnost vedela, kaj kdo zastopa in zakaj se kdo zavzema. Potem bo manj zakulisnega odločanja vsemogočnih ljudi, ki v Sloveniji ilegalno odločajo o vsem bistvenem, ne odgovarjajo pa nikoli – ker so medijsko nedotakljivi, in se odprta kritika njih zdi nespodobna.

Demokracija je svojevrsten teater, vendar zanj ne potrebujemo kulis in prišepetovalcev. Parlament mora biti ring za spopad o bistvenih stvareh na odprti sceni. Dokler bomo verjeli, da je mir pokopališča in rokavičarstvo del politične kulture nam ni pomoči. Ko ljudi zapirajo brez dokazov in številne državljane sistem maltretira že desetletja in jim celo grozi, je govorjenje o politični kulturi posmeh pravu, pravici in demokraciji. Njeno pomanjkanje, posebno pri volitvah, nas ne bo rešilo. Varčevanje pri demokraciji ni vzdržno, ne dolgoročno ne kratkoročno. Demokracija je draga zadeva, najdražja je, ko jo izgubimo ! V Sloveniji smo na pragu njenega izginotja.

Vili Kovačič 

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.