Prejeli smo: Sprava, spomenik, zakon

22

spomenik zrtvam vsehVedno pogosteje slišimo v medijski, pa tudi v vsakdanji komunikaciji sporno izjavo ob besedi sprava. To je: “Zgodovine ne bomo spreminjali. Ne glejmo v preteklost, ampak v prihodnost.” Te trditve govorci podkrepijo z vzvišeno, cinično držo, pa tudi z grozečo kretnjo, če bi si kdo drznil ugovarjati. A treba jo bo spremeniti, in to temeljito, ker ne more temeljiti na lažeh, potvorbah, prevarah in zločinih. Dokler tega ne bomo storili, bomo prisilno brskali po preteklosti in iskali svojo izgubljeno identiteto. “Spremembe” morajo upoštevati vsa dejstva, dokaze, nenehna nova odkritja in pričevanja. Zgodovinska znanost ne more ostati statična in zapečatena, ampak je podvržena nenehnemu spreminjanju, dopolnjevanju in dograjevanju. Priznanje, kaj se je v resnici zgodilo, je edini in temeljni predpogoj za spravo. Vse drugo (opuščanje, kesanje, vseposvojitev, sočutje in podobno) je bolj ali manj postranskega pomena. Nosilci zla, ki ga preveva sovraštvo, si krčevito prizadevajo, da ga zanikajo ali pa ga prikažejo kot dobro. To izvira iz arhaične lastnosti človekove narave in se odigrava v neštetih metamorfozah, od začetka sveta pa vse do danes. Izvor lahko zaznamo že v protoevangeliju, nadaljuje se v različnih družbenih sistemih, na primer v obliki suženjstva, inkvizicije, marksistično-leninistične ideologije; v posebnih oblikah kot je stalinizem, titoizem, kučanizem. Mi pa se lahko ponašamo še s posebnimi patološkimi družbenimi pojavi kot so janšizem (vsega je kriv Janša), antijanšizem (pritlehno delovanje proti Janši), negativna selekcija, pa tudi podtalno destruktivno delovanje, razvidno recimo v puckizmu, na obzorju pa je že toninizem.

In kako naj bi izgledala “revizija” novejše zgodovine? Zajemati mora ne samo vsebino dogajanja, upoštevati vsa dejstva, dokaze, nova odkritja, spremenjene vloge, semantično inverzijo (obrnjeno pojmovanje in terminologijo).

Nekaj primerov:

  • “vrednote” NOB so kulturni, gospodarski, politični, etnični genocid,
  • OF ne pomeni osvoboditve, ampak predstavlja izvedbo revolucije, ki v svoji narodni in razredni fazi traja še danes,
  • kolaboranti z okupatorjem niso bili domobranci, temveč komunisti; kar zadeva kolaboracijo v zvezi z domobranci, je bila ta nujna, pravična, vsiljena in edino možna,
  • posamezniki kot so Tito, Kardelj, Kidrič niso bili heroji, ampak zločinci,
  • to velja tudi za posamezne partizanske združbe, naprimer za Pohorski bataljon, ki je bil bolj zločinski kot okupator, zato se je prebivalstvo raje obračalo nanj kot pa na partizane,
  • itd…

Ta resnica je preveč različna, da bi bila sprejemljiva za naslednike in občudovalce hudodelcev; sprejemljiva bi bila za NSZ, ker odraža resnico – ki pa jo, kot kaže, oblastniki ne bodo priznali. Storijo vse, da bi jo prikrili: poleg uničenja arhivov so zaprli še njihov ostanek; preprečujejo raziskave novejše zgodovine; prepričujejo ljudi, da je sprava že dosežena, da “je vse jasno”; usmerjajo pozornost na Srebrenico, Sinte in Rome, ustvarjajo nove zunanje (4. reich) in notranje sovražnike (klerofašizem). Nova prevara je predvideno postavljanje še enega spomenika »vsem žrtvam vojne«, pri čemer se ne bo vedelo, kdo je zločinec in kdo žrtev. Stal bi naj na dveh ločenih stebrih. Kaj naj bi si mislil popotnik, ko bi šel tam mimo? Da je polovica naroda, ki je zagrešila zločin, tega pripisala drugi strani, še prej pa jo obtožila izdajstva? Nič boljši ni Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ), ki govori o odkrivanju vojnih grobišč (beri: morišč), hkrati pa to onemogoča (6. odstavek 9. člena).

Srečko Soršak, Slovenska Bistrica

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

22 KOMENTARJI

  1. Kratko in jedrnato zapisano, kar mnogi mislimo in nekoliko tudi vemo.

    Tudi sam imam zadržke do sicer najverjetneje dobronamernih psiholoških podvigov t.i. vseposvojitve ipd. Psihologija gotovo nekako pomaga ljudem, žrtvam, verjetno tudi storilcem, vendar, žal, ne služi razčiščevanju stvari.

    Po sistemu tiščanja glave v pesek je izvedenih tudi kar nekaj akcij petčlanske parlamentarne NSi, ki so po mojem dojemanju stvari izrazito kontraproduktivne, torej služijo zamegljevanju, ne pa razčiščevanju dejstev.

    Kdor je že kaj brskal po dokumentih in kritično prebiral raznorazne akte t.i. OF, je hitro spoznal, da je šlo dejansko za popolnoma nepooblaščeno druščino samozvancev in v resnici tudi kriminalcev, zato mu morajo biti stvari zelo jasne. Že res, da je kasneje nastalo nekaj nekakšni državi podobnega, vendar so temelji za to absolutno nepravni, kriminalni. To, da je odločujoča svetovna državna in vojaška sila novonastalo t.i. državo priznala, ni bila posledica blestečih uspehov osvobodilnih aktivnosti jugo-slovenske partizanščine, kot se to predvsem v Sloveniji propagira, ampak le posledica še vedno izkrivljene svetovne politike po 1945, ko pač demokratični del velesil zaradi razmerja sil očitno ni mogel drugače. Danes lahko dela drugače, zato imamo resolucije, ki tudi od Slovenije zahtevajo postavitev stvari na svoje mesto in tudi formalno pravno zavezujočo obsodbo totalitarizmov. Prepričan sem, da bo Slovenija to storila, je pa popolnoma jasno, da v tej zgodbi noben NOB ne bo mogel biti pozitivno obravnavan. To t.i. slovenski levičarji zelo dobro vedo, zato tudi tako intenzivno delajo na propagandi, zamegljevanju, ponarejanju, skrivanju, prepovedih; na fetišizmu varstva osebnih podatkov ………

    • “formalno pravno zavezujočo obsodbo totalitarizmov. Prepričan sem, da bo Slovenija to storila,”

      In potem bodo zadnjega Slovenca dali v muzej.

      • Alfe, bil sem zadnjič z g. Leljakom v Hudi jami. Obakrat je to morišče obiskalo po moje več kot 500 ljudi. Bližnji in nekoliko oddaljenejši sorodniki, sovaščani, znanci in drugi pošteni ljudje dobre volje, ki imamo človeški, civilizacijski odnos do zakopanih v Hudi jami ali v Teharjih, smo tu, živi in zelo aktivni. O kakšnem muzeju neki jokaš?!

    • vendar so temelji za to absolutno nepravni, kriminalni
      ==========
      Tako kot avtorja, bi vprašal, ali vi priznavate prevzem oblasti od kralja po beograjskem sporazumu?
      Ali vi priznavate sploh kralja Aleksandra?
      Ali priznavate staro Jugoslavijo?

      Glede tega vedno dobim slab občutek, da tega ne priznavate, zaradi česar ste ravnotako revolucionarji kot oni.

      • Daj no, Zdravko, ali misliš, da človek proučuje partizansko literaturo zato, da se bo naučil civilizacijskih norm in veščin bojevanja!? Menda ja. Dokumentirano barabijo iščemo tam, ker tam že po definiciji ne more biti nič drugega.
        Stara Jugoslavija je bila za tisti čas relativno normalna država, tu pravno, civilizacijsko ni nobene dileme. Boljševiki so iz propagandnih nagibov, seveda za avtentične tepce, kar mnogi Slovenci očitno so, pisarili o gnili Jugoslaviji in ječi narodov.

        • Pustimo propagando. Jaz namreč imam slab občutek, da v Sloveniji ne priznavamo oblasti nikomur. Ne stare Jugoslavije, ne Tita, nič. Vse tja nekam do Franca Jožefa… Slovenci smo proti vsem!
          Zato zastavljam direktno vprašanje: ali priznavate vse to, za nazaj. Ker če nekdo reče da je Jugosalvija kriminalna država, predpostavljam, da prevzema oblasti ne priznavate. In s tem zate Jugoslavija ne obstaja.
          In ta občutek imam skoraj vedno, ko se razpravlja o samostojni Sloveniji, ki je nastala iz nič in pred njo ni bilo nič.

          • Zdravko, Pitamica v roke in brati čisto od začetka! Gnusi se mi SFRJ, da boš vedel, ne glede na premnoge pravniške finte, ki ji dajejo neko legitimiteto.

          • Ne vem, kaj misliš s Pitamicom. Glede SFRJ, ta je obstajala, in je treba ločiti kaj ostane in kaj je treba spremeniti. Z gnusom se tega ne da in ti je treba verjeti, da bi delal prav. To pa se zdi nekoliko preveč zahtevati od drugih.
            In ta ista SFRJ je nastala iz stare Jugoslavije.
            Tako tudi Slovenija ni nastala iz nič, ampak iz te tebi gnusne tvorbe. Ni prav spodbudno tako razmišljati. Zato je nujno potrebno najti kontinuiteto, sicer ni možen zdrav prehod v nekaj novega.

  2. V medijih se pogosto prodaja megla, da se zamegli dejstva.
    Kot pri vsaki stvari se na vprašanje zakaj…, pojavi odgovor zato…
    Če pogledam kot Slovenec bližnjo zgodovino pa je na zgornje dileme samo ena zgodba –
    (okupacija in izdaje – en drugačen pogled, ker sem že dovolj star, da ne nasedam besedam ampak vidim dejanja in njihove posledice)
    Leta 1918 prvega decembra so bile slovenske dežele okupirane od Srbije (uradno je šlo za združitev SHS in Srbije, ki pa ni bila združitev, za kar je dokaz protestiranje enega od podpisnikov te združitvene listine, dr. Korošca, ki je bil zaradi protestov, da ni bilo tako dogovorjeno, kot se je dogajalo, interniran najprej v Bosni in nato na otoku Hvaru). In po slovenski zemlji so hodili vojaki z orožjem in govorili tuji jezik (definicija okupacije).
    Potem je ta okupacija trajala in v tem času je nekaj izdajalcev slovenskega naroda zaradi svojih koristi začelo sodelovati z okupatorjem I.
    Prišla je druga svetovna vojna in v slovenske dežele je prišlo še nekaj okupatorjev, ki so si tudi pridobili nekaj izdajalcev slovenskega naroda na svojo stran. In vsi so se s svojimi pomagači stepli za to ubogo slovensko zemljo. Zaradi preigravanj med njimi so umirali Slovenci, ker pravih spopadov med njimi pa le ni bilo. Edino TIGR se je res boril za svobodo slovenskega naroda brez fige v žepu in brez sodelovanja z okupatorjem. En izdajalec slovenskega naroda in sodelavec prvega okupatorja je izdal, kje je vodstvo TIGR-a drugemu okupatorju, da so jih ti potolkli in za nagrado je dobil komandaturo enote prvega okupatorja.
    Pri kapitulaciji enega okupatorja je ta predal orožje prvemu okupatorju, da je lahko napadel turjaški grad. Ni ga predal izdajalcem slovenskega naroda (domobrancem), ki naj bi se mu priključili in bili takrat v gradu (zanimivo kajne).
    Drugi okupator je pri preigravanju s prvim okupatorjem posluževal podobne taktike.
    Ko je prvi okupator z izdajalci slovenskega naroda prišel v slovensko vas je nekajkrat ustrelil proti drugemu okupatorju in nato junaško pobegnil v zavetje slovenskih gozdov. Seveda je drugi okupator pribesnel v vas, jo požgal, nekaj domačinov postrelil, ostale pa odvedel v internacijo – koncentracijska taborišča.
    Ko je kapituliral še drugi okupator je prvi okupator z izdajalci slovenskega naroda počistil one druge “izdajalce” in z njimi še veliko zavednih Slovencev ter tistih, ki so kaj imeli in so pomenili moralne avtoritete v slovenskem in lokalnem okolju med njimi tudi veliko žensk in otrok in jih zmetal v brezna ter zazidal v rudniške jaške.
    Zadnjič sem prebral, da je bilo srečanje preživelih ob obletnici osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča.
    Srečanja preživelih iz Teharij ni – ni nihče preživel in enako velja tudi za one iz Hude jame pa one Cigane (Rome in Sinte njih nekaj sto), ki so jih 42 leta okrog Kanižarice namesto drugega okupatorja, možno po nijhovem nalogu , potolkli pripadniki prvega okupatorja s pripadajočimi izdajalci slovenskega naroda.
    Divjanje nad svojim narodom brez kančka vesti in trohice viteštva je značilno za izdajalce slovenskega naroda, ki so se izživljali nad Slovenci ob pomoči prvega okupatorja Iz tega lahko ugotovimo, da je bila izdaja uspešna.
    Potem se je okupacija slovenskih dežel nadaljevala in še vedno so po naših deželah hodili vojaki, ki so govorili tuj jezik in nosili orožje.
    To je trajalo do osamosvojitve, ko je bila okupacijska vojska izgnana iz slovenskih dežel, pravi osvoboditelji pa so bili ob tem zaznamovani.
    Ker je bila Slovenija osamosvojena in ni bila ob tem tudi osvobojena (vsi vzvodi oblasti so ostali v istih rokah), se nam dogaja, da osamosvojitelje zapirajo in šikanirajo, tiste, ki so pa so po Sloveniji streljali in delali škodo pa so sodišča oprostila.
    Prav tako ta sodišča oprostijo tiste, ki so pokradli težke milijone, zaradi procesnih napak in pomanjkanja dokazov in tudi za narkokartel velja podobno.
    Ravno tako se je v tem času zgodilo slovenskemu odposlancu v mestnem parlamentu, da je bil z ukazi v tujem jeziku na ukaz župana odstranjen iz parlamenta.
    In ko se pripelješ v Ljubljano po južni vpadnici z Barja, te na levi strani z objekta ob cesti še vedno pozdravi okupatorska rdeča zvezda.
    Zato lahko le ugotovim, da nikjer na svetu okupatorji in domači izdajalci ne spoštujejo osnovnih etičnih in moralnih norm in tudi v Sloveniji ni nič drugače.
    To so po mojem mnenju glavni razlogi katastrofalne situacije pri nas, ki so posledica opisane okupacije in zaradi katere imamo veliko množico nezaposlenih, že skoraj četrt milijona revnih, ki potrebujejo pomoč, da preživijo, doplačevati moramo zdravila, ukinjajo ambulante javnega zdravstva, intenzivno poneumljajo mlade generacije z usmerjenim izobraževanjem, ki ga vodi fdvizem.
    Iz povedanega lahko sklepam, da je cilj te okupacije osiromašenje in poneumljanje in s tem izničenje slovenskega naroda.
    Zato se strinjam z navedbo enega od poglavarjev, da z izdajalci slovenskega naroda ne more biti sprave – dokler se ne bodo opravičili in prosili odpuščanja.
    Šele potem bo omogočen civilizacijski napredek in razvoj v slovenskih deželah.

    • Z nekaterimi tvojimi mislimi se je možno strinjati. Ampak nemogoče pretiravaš z uporabo nekdaj nezamenljive komunistične besede IZDAJALEC. Pri uporabi te čudaške besede mora vedno obstajati neki umetni pogoj, namreč da so in morajo ljudje biti hrabri, vedno v akciji, brez strahu, ne smejo bežati itd. Bejž bejž, kolega, tega ni, ker ne živimo v raju. Izdajalce naredi shematska poenostavitev dogajanj.

      • In zaradi te pretirane uporabe besede IZDAJALEC ga ne bomo upoštevali, kajne? Sicer pa nam gre kar dobro, ti lonci z mesom in čebulo so kar užitni, kajne? Predvsem ta čudovita čebula!

    • Slovenec 33: “Pri kapitulaciji enega okupatorja je ta predal orožje prvemu okupatorju, da je lahko napadel turjaški grad. Ni ga predal izdajalcem slovenskega naroda (domobrancem),…”
      ================

      Takrat domobrancev sploh še ni bilo.

      • Res je. Ampak take nepravilnosti naj ne zameglijo bistva sporočila, ki je vprašanje, zakaj je italijanski okupator uničil vaške straže, ne pa partizane, saj velja, da so bili vaške straže sodelavec, partizani pa nasprotnik okupatorja.

        • AlFe: “…, zakaj je italijanski okupator uničil vaške straže,…”
          ===============

          Sem menil, da to že vsi vedo. Preprosto, Italijani so pomagali razrušiti Turjaški grad s svojimi topničarji (partizani niso znali upravljati z njihovi topovi), v zameno za miren odhod iz Slovenije. O tem je pisal Nežmah. “Pustil sem jim pištole”

          http://www.mladina.si/103041/pustil-sem-jim-pistole/

          Madonca, tega naslova sem se pa dobro zapomnil, čeprav je že 10 let od tega članka, ostalo je naredil Gugl.

          • In, o občasnem sodelovanju med komunisti in Italijani so pisali (nehote) kar sami komunisti v Zborniku: “Dokumenti ljudske revolucije. Tako so napisali, spet po spominu, mislim, da je to v 2. knjigi: “Iz italijanskega štaba (v Ljubljani) smo izvedeli, da se po Dolenjski potikajo člani plave garde. Smo že poslali tja naše ljudi in naši že pridno čistijo mesteca” (tako približno po spominu, to je bilo na samem začetku okupacije, ko so se skušali organizirati vojaki jugo vojske, ki je pred tem kapitulirala.
            Italijani so hitro videli, da so komunisti napadali Slovence, skratka, da se Slovenci spopadajo med seboj, in so od vsega začetka to izkoriščali in verjetno kdaj še podpihovali.

          • Bravo, Riki, tehtno pišeš, čeprav je težko dobro odgovoriti kateremu koli na roke delanem demokratu. Mislim, da se že na daleč vidi, kdo zares čuti zgodovino, kdo pa le “proučuje” neke sestavke in mu v globini ni nič jasno, nima svoje zgodbe, mu je vseeno, le tehta neke navidezne pluse in minuse….

  3. Prav imaš, Slovenec 33. Srbija je tudi soprispevala levji delež, da smo po 1. svetovni vojni izgubili Trst in Slovensko Benečijo, Primorje in Kras, vse do Postojne.
    Zato, ker so se srbski vojaki skupaj ( obsatjal je poseben srbski polk, kar je obelodanil zgodovinar Ivišević)z Italijani izvajali v 1. svetovni vojni napadalno vojno na slovensko ozemlje.

    Zato Srbija ni podprla generala Majstra in mariborsko vodstvo v njegovih prizadevanjih in je vplivala na Ljubljansko vodstvo da ni storilo nič za zaustavitev Italijanov in so ti prišli vse do Vrhnike, ko jih je s pogovorom ustavil srbski vod / 30 vojakov). Očitno so Italijani dobili na ta način, kar je bilo dogovorjeno z Beogradom že prej.

  4. Po logiki stvari bi moral Beograd podpreti mariborsko vodstvo in generala Majstra v osvobodilnih prizadevanjih.

    Prav tako bi moral delovati v smeri, da ljubljansko vodstvo skupaj z Beogradom prepreči italijansko zasedbo slovenskih ozemelj.

    Vendar se to ni zgodilo, ker se je Beogard bal, da bi se potem uresničila ameriška želja, da Slovenija ustanovi svojo državo, saj bi to zahtevala ozemeljska velikost Slovenije in njena srednjeevropska kultura.

    Poleg tega je šlo za kupčije Beograda z Italijani na račun Slovencev.

  5. Kako do sprave?
    G. Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze,brez zadržkov vpričo predsednika države jasno in glasno javnosti pove, da je bil med NOB tudi boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena.
    V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!
    https://www.youtube.com/watch?v=CvpzstAkmzM&list=TLk8_CAM9KMt0&index=3 ;

    • »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik”, pravi v intervjuju v Delu, »Naučili smo se prisluhniti drugim«, profesor literature, socialni filozof, mecen, voditelj Hamburškega inštituta za socialne raziskave (HIS), profesor novejše nemške litera¬ture na hamburški univerzi in predsedujoči Ustanove Arna Schmidta, gospod Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu.

      Ameriški veleposlanik v Sloveniji, JosephA. Mussomeli, ki je tudi obiskal grobišča v Kočevskem Rogu, je mnenja: »Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo. Če ne sprejmete dejstva, da pri vsakomur, pri vsakem gibanju obstajajo dobre in slabe stvari, imate težavo. V Sloveniji ljudje 70 let niso mogli govoriti o tem in zelo težko zdaj sprevidijo, da je zgodovina bolj zapletena, da stvari niso tako jasne, kot si ljudje želijo.«

Comments are closed.