Prejeli smo: Sporočilo Odbora 2014

1
Foto: Odbor 2014.
Foto: Odbor 2014.

Slovenija je že 49. dan zapored država, kjer je prisotno sistematično kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin Janeza Janše in njegove družine. Nespoštovanje načel pravne države nas posledično postavlja ob bok državam, ki niso demokratične, ne pa ob bok državam zahodnocivilzacijskega kroga držav, ki bi jim Slovenija morala pripadati.

V Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin-Odbor 2014 pričakujemo, da bo pristojno delovno telo, Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije danes nedvoumno ugotovila, da je ustavna pravica, voliti in biti voljen, nedotakljiva. Ljudstvo je namreč edinemu političnemu zaporniku v demokratični Evropi Janezu Janši, v nepošteni volilni bitki z največ, prek šest tisoč glasov volivcev, podelilo mandat poslanca Državnega zbora. Državni zbor je to ugotovil 1. avgusta s potrditvijo mandata poslanca, sedaj pa je njegova dolžnost, da v prihodnje omogoča Janezu Janši polno izvajanje poslanske funkcije.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Tale link se mi zdi osnova za vedenje kaj se je dogajalo leta 1990 in 1991 in kako Kučan svojo izdajalsko vlogo skuša oprati z častno in voditeljsko vlogo predvsem z blatenjem JJ in IB:
    http://www.pozareport.si/?Id=kolumna1&View=novica&novicaID=20655&type=tags

    MILAN KUČAN, FELDMARŠAL
    Pri prvem akterju, Kučanu, si predstavljam, da človeka s takšnimi izkušnjami in nagonom po preživetju vedno kaj črviči. Na primer njegova vloga pri nastajanju slovenske vojske. Ve, da ni prav junaška, a kaj na bi storil? Dobro, iz različnih kanalov je vedel, da Janša in Bavčar sestavljata nekakšno vojsko, pa se je delal, da tega ne ve. Že to je bila velika podpora. A to, da sta ga “povabila”, naj pride kot vrhovni poveljnik na tehnični zbor Teritorialne obrambe v Kočevsko Reko – 17. decembra 1990, je bila zanj čista provokacija, jugoslovanske vojske in Slobodana Miloševića. In on se že ne bo izpostavljal. Toda danes je to videti, kot da ni imel kaj prida državniškega poguma, da bi stopil na čelo svoje vojske. Še bolj zoprno je bilo, ko je nekaj mesecev kasneje, 14. maja 1991, jugoslovanska vojska ukazala zaplembo orožja slovenske TO. Saj je kar štiri dni tehtal (če je čisto odkrit sam s seboj, je cincal), da kot vrhovni poveljnik prekliče ta ukaz. Medtem pa je vojska večino orožja že zaplenila.
    Torej si mora v javnosti ustvariti podobo, da je tudi vojaški poveljnik, saj bo le tako lahko prekril omenjeni dejanji, zaradi katerih ga ves čas prijemljejo in obtožujejo preračunljivosti.
    In zdaj, ko je Janša v zaporu in Bavčar procesiran, je idealen čas za “kučanovski spopad” na tem področju.
    Komu bo verjel povprečen zmeren bralec? Milanu Kučanu, ki je skorajda brezmadežen, ali Janezu Janši, ki je v zaporu?
    Okoliščine so bile torej idealne in so čakale na naslednjega akterja.
    PEINKIHER
    Naredil je kariero kot v slabem vohunskem filmu – od šefa vojaške obveščevalne službe do človeka, zadolženega za “gotovinsko” poslovanje v Jankovićevem Mercatorju in na koncu končal skorajda kot portir v hotelu v Ankaranu.
    Kaj si lahko mislimo o človeku, ki dvajset let čaka, da pove svojo resnico o Janši in za dobro mero še počaka, da je Janša v zaporu?
    Najmanj to, da se bo odzval klicu usode in postal akter.

Comments are closed.