Prejeli smo: Slovenska mafija med najbolj sofisticiranimi 2. del

TES6 reaktor dimOdprto pismo novinarjem RTVSLO – 2.del

Kje je državno pravobranilstvo in KPK?

Zgodba TEŠ6 ima mnogo razsežnosti. O načrtih v zvezi z indonezijskim premogom tukaj ne bom pisal, čeprav si to zasluži, kot tudi ne pišem o trasi 3.R.osi, ki je vseskozi pod udarom zahtev iz Šaleške doline, ki jim mediji (Delo – Brane Pianno) velikodušno asistirajo in traso F3b uporabljajo za obračun z Janezom Janšo, ne pa za razčiščevanje problema. Kajti Zvonko Černač je umestil traso na začetno pozicijo, to je na relacijo Arja vas Velenje, ki je izpričano najcenejša in strokovno najboljša varianta. O tem bi kolegi iz Braslovč lahko povedali kaj več.

Zato je politiziranje novinarja in Srečka Meha o oranžnem cunamiju in vse strankarski kontaminaciji povsem deplasirano in neokusen slepilni manever, da se zakrije rjavo – črni scenarij, ki ga vodi v Šaleški dolini daleč najmočnejša stranka, v skoraj celoti rdeči barvi. Gre za ljudi, ki danes volivcem pridigajo o očiščenju in pomlajenju (Lukšičevi nacional-socialisti), ki so v projekt TEŠ6 najbolj pogreznjeni. Kako jim kljub vsemu temu vseeno uspeva biti na vrhu popularnosti, je samo po sebi nerazumljivo. Razumljivo je le v kontekstu velike prizanesljivosti medijev, tako do vlade, kot do koncepta butalske iznajdljivosti, ki jo strankin prvak Lukšič po krjavljevsko popularizira na TV ekranih.

Vlada je še poleti na izredni seji DZ na temo TEŠ6 zatrjevala, da bo za razčiščenje enigme TEŠ6 aktivirala državno pravobranilstvo. Tresla se je vlada Alenke Bratušek, rodila se je miš Igorja Lukšiča. Za pomiritev javnosti in ustvarjanje videza kako se vendarle nekaj premika. Enako pa z velikim pompom in nikakršnim rezultatom delujejo ostale institucije.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je dala lani februarja prvo vmesno poročilo, očitno pa se je tudi njej zadeva zatalnila v grlu. Kljub temu, da Goran Klemenčič govori, da je korupcija sistemska. Kadar je konkretna pa se mu zatakne. NPU in tožilstvo tudi ne storijo nič. Vsi računajo na pozabljivost in nevednost naroda. Zato ne pozabimo: TEŠ6 je lakmusov papir nedelovanja te države na številnih področjih!

Sicer pa imajo gospodje z rdeče – črnimi ovratniki prav: tako se gradi moderna mafijska država, v kateri sistemska korupcija ne bo del problema, ampak del rešitve. To je za nekatere že od nekdaj. Skoraj že lahko razglasimo konec zgodovine – po svojih ljudskih predstavnikih smo prispeli na cilj v brezrazredno družbo. In iznašli smo nov tip energenta, domač uvoženi premog. To zveni skoraj kot znanstveno fantastični perpetum mobile. Kar v resnici za nekatere tudi je, saj bodo provizije izbrancem nacional socialističnega interesa kapljale vsak mesec same od sebe. Upajo na vsaj 40 let, ali kot je lani na prireditvi “Potopljene vasi” rekel direktor PV Milan Medved – če bo potrebno, bomo vasi potapljali tudi dlje, čez leto 2054.

Nujnost spremembe zakona o Računskem sodišču

Ključna v tem momentu je sprememba zakona o Računskem sodišču tako, da bo RčS imelo pristojnost revizije v vseh paradržavnih firmah, tudi hčerinskih in z državo drugače povezanih firmah, ne glede na stopnjo lastništva. Žal je Igor Šoltes v svojem 7 letnem mandatu na to v nebo vpijočo nujnost za spremembo ureditve, ki bi jo vsekakor lahko izpeljal, povsem pozabil. Kljub pozivom. Zato mu niti enkrat ni bilo treba revidirati TEŠ6.

Zdaj si je g. Šoltes oddahnil, za geslo stranke, ki jo ustanavlja si je izbral »Verjamem«. Mi ne verjamemo, kajti ključno je: »pravica vedeti, ne dolžnost verjeti«. To geslo mu ponujam v brezplačno uporabo. Da se nam ne ponovi TEŠ6, podobno kot se ne sme ponoviti neslavni realsocialistični vele projekt Energo kemijski kombinat (EKK) Velenje iz leta 1967, ko smo zanj zapravili cca 2,1 milijarde evrov. Kdo je ob tem projektu držal žakelj nismo nikoli izvedeli. Ker se projekt ni realiziral je bila škoda tedaj samo finančna, s TEŠ6 pa bo škoda permanentna – okoljska, ekonomska in razvojna. Sicer pa škoda že nastaja, vsak dan sproti.

Drava se je začela zlivati v Pako!

Drava se je že začela (finančno) zlivati v Pako ! To poteka sicer že nekaj let. Ampak očitno nam gre še vedno predobro, da bi to koga zmotilo. Kajti premogovna mafija je tako močna, da si nihče ne upa potegniti zavore. In sindikati – Semolič, Posedi, Lomberger in Štrukelj pri tem »pametno« molčijo. Pojavlja pa se nekakšna Solidarnost z glasno govornikom Markom Golobom. Gospodom, ki mu skupaj s časopisom Delo, lahko pripišemo odločilno zaslugo za nadaljevanje TEŠ6. Pričakujemo – ne solidarnost z mafijo, ampak solidarnost z davkoplačevalci.

TEŠ6 je lakmusov papir nedelovanja slovenske države. Nekoč so marksistični filozofi in sociologi – tudi slovenski marksisti, filozofirali o odmiranju države. V Sloveniji ne gre za odmiranje, v Sloveniji gre za naklepni umor države. Na medijih je, da dokažejo naklep. Tako v energetiki kot v bančništvu.

Cinizem svetih krav Gregorja Viranta

Država, v kateri pošteni ljudje niso tako energični kot pokvarjenci, je, kot je nekoč zapisal Franklin Roosevelt, izgubljena. Najbolj slabo pa se piše državi, v kateri se mafija globoko zažre tudi v medije E. TEŠ6 se v Avstriji nikoli ne bi mogel zgoditi,sploh pa ne na tak način. Niti hipotetično!

Virantova najnovejša izjava, da je bilo delo policije in preiskovalnih organov v Sloveniji letos odlično in da v Sloveniji ni več svetih krav, je čisti cinizem. Pozivam ga, da opusti cinizem in se loti največje svete krave, ki ji je v Državnem zboru leta 2012 tudi sam botroval. Leto kasneje, to je leta 2013, pa je njegov minister Omerzel v DZ javno potrdil, da so bili podatki o TEŠ6 falsificirani, načrtno zavajajoči in prirejeni.

Sicer pa je bolj od svetih krav in tajkunov, ki jih omenja Virant, v Sloveniji večji problem ljudstvo, ki vse to tolerira, vse blagoslavlja in vse pozablja. Za pozabljenje so predvsem zaslužni in odgovorni novinarji in mediji. Tudi tisti, ki se proglašajo za javne, pa to niso, oziroma so javnost zamenjali za služenje politiki. Postavljanje neprijetnih vprašanj, kakršnih je v omenjenih Odmevih manjkalo, sicer ni prijetno opravilo, je pa za uvid javnosti v problem zelo nujno. Posebej še, ker tudi v tem primeru velja, da so policaji korak ali dva za tolovaji. V primeru TEŠ6 pa se zdi da, so tolovaji postali neulovljivi. Da bi jih ujeli, bo potrebno imeti predvsem ozaveščeno ljudstvo.

Vili Kovačič

Foto: Delo