Prejeli smo: Reševanje bank na ramenih davkoplačevalcev

13

inflacija bankovec luknjaCivilna družba za pravično Slovenijo, ki povezuje 45 gibanj in združenj, odločno nasprotuje prevzemanju nastalih obveznosti zasebnih bank ter hkrati zakrivanju odgovornosti in informacij za nastalo stanje v slovenskih bankah. Prav tako se ne strinja, da se nastalo stanje sanira z najetjem novih posojil na mednarodnih finančnih trgih z visokimi obrestnimi merami, namesto da bi se uporabilo možnost najetja posojila s precej nižjimi obrestnimi merami, ki nam ga ponuja evropski mehanizem za stabilnost – ESM.

S tem, ko se je Banka Slovenije odločila za prisilno likvidacijo in vlada izdala garancijo v višini preko milijarde evrov za pokrivanje obveznosti zasebnih Factor banke in Probanke, v resnici z davkoplačevalskim denarjem ščitita maloštevilne bogate posameznike in tudi odgovorne za nastali položaj. Posameznikov, ki imajo nad sto tisoč evrov depozitov naj bi bilo po sicer skopo razpoložljivih javnih podatkih v omenjenih bankah le 175, kar predstavlja le 0,5% vseh komitentov teh dveh bank. V primeru stečaja, ki bi bil za nič krive davkoplačevalce bistveno pravičnejša rešitev, bi bile zavarovane le vloge do sto tisoč evrov. Takih komitentov je 35.000, kar predstavlja 99,5%.

Nesprejemljivo je tudi, da se je država zavezala z davkoplačevalskim denarjem pokrivati obveznosti zasebnih bank, v kateri ne verjamejo več niti njeni lastniki. V primeru Factor banke so si namreč lastniki banke izplačali dividende iz bilančnega dobička v višini 6,9 milijona evrov, namesto da bi ta sredstva namenili za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke.

V oči bode dejstvo, da pristojni niso razkrili številnih podatkov, ki bi omogočili celovit vpogled v problematiko in kritično presojo spornih odločitev vlade in banke Slovenije. Z vsem tem se vzpostavlja nevaren model, ki ostaja javnosti nepregleden in nerazumljiv ter vzbuja utemeljeno bojazen, da bodo na podobno nepregleden način potekali tudi postopki v številnih drugih bankah, ki so zaradi neodgovornih preteklih potez vodstev v podobnih težavah.

Civilna družba za pravično Slovenijo obsoja vse poskuse zakritja odgovornih za nastalo stanje v slovenskem bančnem sistemu. Vse bolj se kaže, da vlada namesto kazenskih ovadb proti tistim, ki so povzročili ogromne bančne izgube, te dejansko politično ščiti. Civilna družba zato poziva medije in javnost, da tega ne tolerirajo, saj gre za kriminalna dejanja, ki ogrožajo razvoj vseh generacij. Žal so ravno banke v pretežni lasti države najmanj kapitalsko ustrezne in bodo zahtevale največje dokapitalizacije. Zadnja številka, ki je prišla v javnost govori o 4,7 milijarde evrov, ki naj bi jih morali neprostovoljno ponovno zagotoviti davkoplačevalci. Zato je javnost povsem upravičena do razkritja odgovornih za nastalo stanje in celovite predstavitve reševanja na način, ki bo omogočil presojo optimalnosti ukrepov.

Za sanacijo bančnega sistema je nedopustno najemati nova posojila na mednarodnih finančnih trgih po visokih obrestnih merah, še posebej, ker so na voljo posojila ESM po občutno nižjih obrestnih merah. S proračunom za leto 2014 so za poplačilo obresti predvidena sredstva v višini skoraj milijarde evrov. Ugotovimo lahko, da bi koriščenje ESM privarčevalo najmanj nekaj sto milijonov evrov letno, kar bi v veliki meri sprostilo odhodkovno stran proračuna. To pa pomeni, da vladi ne bi bilo potrebno ves čas dvigovati ali uvajati novih davkov ter s tem obremenjevati nič krivih davkoplačevalcev.

Zahtevamo:

  • da se bančni sistem sanira pregledno, brez najmanjših dvomov v korektnost postopkov in z minimalno uporabo davkoplačevalskega denarja, zgolj v primerih, kadar je to zakonsko in vsebinsko nujno potrebno. Odgovornost in posledice naj v največji možni meri nosijo tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja.
  • da se javnosti predstavi resnično stanje v slovenskem bančnem sistemu, imena odgovornih za nastale razmere in da se proti njim odločno ukrepa z odvzemom pooblastil in kazenskimi postopki. Tisti, ki so bili soudeleženi pri ustvarjanju sedanjih razmer, nikakor ne smejo sodelovati v ekipah, ki bodo stanje sanirale.
  • da se v izogib prikrivanjem in novim oškodovanjem na odgovorna mesta v nadzorne svete in uprave bank postavi profesionalne ljudi z visokimi etičnimi standardi in neoporečnimi referencami, ki niso sodelovali v pri nastajanju sedanjih razmer, ter da se odločno prekine s slabimi političnimi vplivi na poslovne odločitve.
  • da se finančno in vsebinsko ovrednotijo in javnosti jasno predstavijo vse možnosti sanacije bančnega sistema, tako z najemanjem posojil na mednarodnih finančnih trgih kot koriščenjem ESM. Vlada naj realizira tisto možnost, ki je bolj ugodna za davkoplačevalce, in ne tiste, katere cilji so morda zgolj prikrivanje primerov oškodovanj.

Civilna družba za pravično Slovenijo


13 KOMENTARJI

  1. Bravo.
    Podpišem. Kje je lista podpisov. Moramo zbrati milijon podpisov. Glede na Ameriko, kjer je 99% običajnih ljudi in 1% smetane, je v Sloveniji poleg 1% presrano bogatih mafijcev vsaj še polovico socialistično skorumpiranih državljanov ( javni sektor, dvorjani, birokracija, delomrzneži), ki tega spisa zgoraj ne bi podpisali.

  2. Nikakor! Gospodje so izgubili pamet. Tu mrgoli napak, zaradi katerih to ne more uspeti. Zraven sem pa proti plenilski logiki, vzeti depozite nad 100.000 €. Samo zato ker bodo to “vzeli drugim”, saj gospoda nima nič! Po 70 letih plenjenja naj spet plenimo?! NE!!!

    Poleg tega, ali mislite da so v ESMju glupi? Da ne znajo računati? Da gospoda deli poceni denar?
    Totalna demagogija!

    Odgovornost za bančno luknjo pa bo priplavala. Če se ne bomo pustili preslepiti spet, s kakim trikom.

  3. mislim, da ne bo šlo brez tega, da vsi plačamo za zablode (tudi če izvzamemo zasebne banke, je to le malo bolje – večina problema je v že državnih bankah).
    upam, da bomo vsaj potem res prodali.

    bi pa morali biti jezni, če za to ne bodo sedele vse uprave večinsko državnih bank v letih, ko so krediti nastali.

    v tem smislu bi bilo dobro tudi kakšno daljše pojasnilo janše o tem, ali in kako si je prizadeval, da do tega ne bi prihajalo (če si seveda je in ni skušal še sam zajezditi konja…)
    to je po mojem mnenju zanj bistveno bolj obremenilo kot patria, volvo… vse malenkosti v primerjavi s to današnjo vsoto.

  4. Se strinjam. Stvari se morajo razčistiti. Tukaj gre za par tisoč evrov na zaposlenega. Ljudje imajo pravico vedeti, kam in komu naj bi šel njihov denar.

    Mogoče ni pametno že takoj na začetku zahtevati sankcij. Najprej naj bodo stvari transparentne.

    Kje je lista podpisov?

  5. “Če so vsi krivi, se namreč postavlja vprašanje, zakaj bi kogarkoli preganjali, takšno razmišljanje kritizira Janša.
    Dejal je, da je na razmere opozarjal novembra 2007, ko je njegova vlada napovedala boj proti politično-tajkunskim finančnimpovezavam.”

    Ali je to res storila Janševa vlada že novembra 2007?

    Spominjam se, da žal ni bilo tako!

    V Magu nov. 2088 Silvester Šurla še povsem drugače poroča! V članku »Tajkunizacija Slovenije« berem, da je tedaj novinar predstavnike parlamentarnih strank vprašal, ali bodo predlagale spremembo zakonodaje, da se prepreči bogatenje menedžerjev?

    Jože Tanko, vodja tedaj največje poslanske skupine SDS, pove, da je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Pravi: »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«
    Podoben odgovor so podali iz NSi.

    Edini SDS in NSi tedaj torej nista imeli nobenih zadržkov glede menedžerskih »nakupov« z bančnimi krediti, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira, davkoplačevalci pa »radodarnim bankam poplačamo kredite«, ker ne gre drugače.

    http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/12/odzivi_strestni_testi_politika.aspx

  6. Bančna preiskovalna komisija DZ, kdo je, ali bo nor?
    Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu torej že deluje. V njej so poslanci iz političnih strank. Torej je politični organ. Tudi prav, saj smo jim podelili mandat tudi za preiskave, za tiste prave, a ne za preiskavo samih sebe. Preiskavo odgovornosti politikov naj opravijo vsaj samo tisti poslanci, ki so sveži v DZ, pa novinarji, javnost, inštitucije pravne države, če je potrebno, ne nazadnje pa volivci. Ponovno namreč zgrožen berem, da so bili še koncem leta 2008 tajkunski bančni krediti povsem O.K. edino še za Jožeta Tanka in seveda SDS in tudi NSi.
    Žalostno dejstvo. Sicer je sledilo, žal prepozno, njuno novo spoznanje, da pa le ni vse O.K. Kot se je to le »posvetilo«, marsikdaj prepozno, vsej politiki doslej. Saj v politiki in tudi v javni stroki, pa za zmote do sedaj ni še nihče odgovarjal. Predvsem ne zaradi čistega proporcionalnega volilnega sistema, ki generira neodgovornost v politiki in družbi, ko volivec nima vpliva, kdo bo izvoljen, saj nima pravice do preferenčnega glasu. Moč pa imajo vodstva strank, ne pa volivci kot se spodobi.
    V članku »Tajkunizacija Slovenije« berem, da je tedaj novinar predstavnike parlamentarnih strank vprašal, ali bodo predlagale spremembo zakonodaje, da se prepreči bogatenje menedžerjev?
    Jože Tanko, vodja tedaj največje poslanske skupine SDS, pove, da je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Pravi: »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« Podoben odgovor so podali iz NSi. Edini SDS in NSi tedaj torej nista imeli nobenih zadržkov glede menedžerskih »nakupov« z bančnimi krediti, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira, davkoplačevalci pa »radodarnim bankam poplačamo kredite«, ker ne gre drugače. Stranke, SLS, SD, LDS, SNS in ZARES, pa so tedaj že imele resne zadržke in pripombe na »tajkunizacijo Slovenije, berem še v članku. Dejstvo je tudi, da se je že v času vlade dr. J. Drnovška in zlasti v času vlade mag. T. Ropa sprejela usodna finančno gospodarska zakonodaja in je divja privatizacija potekala že od l. 1992, ter se je tedaj ob »ugodnih bančnih posojilih«le še enormno pospešila. Zgodovina nas uči za volitve, za nove »obraze in rezultate«! Državljani se po vsem tem lahko vprašamo, koga ima politika za norca, ko gledamo sprenevedanje in izjave politikov na TV? Vsaj novinarji spoštujte državljane prosim, saj sicer se ne ve, kdo bo izpadel nor, »okuženi« premeteni dolgoletni politiki, ali državljani, davkoplačevalci?

  7. Končno se zdravo ozaveščamo, da ne prepuščamo več bistvene odločitve za slovensko skupnost tistim, ki so dokazali, da jim ni za resnično skupno dobro, za duhovno in materialno rast slovenske skupnosti.

    Kako si lahko vlada privošči drago najemanje posojil v breme slovenskih državljanov, ko pa ima na voljo cenejša posojila od Evrope, kjer smo doma in kjer velja evropska, domača solidarnost.

    Ali ni to v očiten posmeh odgovornosti in prizadevanjem za gospodarjenje po zdravi pameti.

    Kako so šele škodljive tiste odločitve vlade, ki so prikrite pred javnostjo, če je že ta tako škodljiva, ki je javnosti poznana.

  8. Vztrajajte, ker imate podporo vseh, ki v duši in srcu dobro mislimo in želimo resničen napredek slovenski skupnosti in zanamcem!

  9. Ali kdo ve, koliko moramo plačati, če gredo NLB in ostale banke v stečaj? Koliko kreditov bo morala v tem primeru plačati država, to je mi davkoplačevalci?

  10. Kdo je uzakonil »nacionalni interes«?
    Delo, 23.08.2013
    Pisma bralcev in odmevi
    57 poslancev je konec leta 2001 tako rekoč uzakonilo »nacionalni interes«, berem v tisku.
    Tedaj se je kar 57 od 90-ih poslancev podpisalo pod poslansko peticijo in se zavzelo za domače lastništvo v Pivovarni Union. Vsebino peticije bi lahko strnili v besede takratnega poslanca SDS in nekdanjega ministra za gospodarstvo in danes ministra za delo Andreja Vizjaka, ki je dejal, da vidi povezanost slovenskih podjetij kot pogoj za njihov uspešen nastop v tujini. Pojavljali so se argumenti, da bo tak konglomerat v ponos Sloveniji ter da naj zaradi tega »slovenska politika dobro premisli, komu in kako se naj prodajajo podjetja.«
    Kdo je bil tedaj na oblasti?
    Predsednik republike je bil Milan Kučan, šesto vlado pa je vodil dr. Janez Drnovšek (30. 11. 2000 – 19. 12. 2002), koalicijo so sestavljale stranke LDS, ZLSD, SLS in DESUS.
    Kateri so bili torej ti poslanci in njihove stranke, ki so uzakonili »nacionalen interes«?
    Franc Mihič

Comments are closed.