Prejeli smo: Politična neenakopravnost državljanov RS

1

podpisi

Poziv slovenskim EU poslancem

Spoštovani, bliža se čas, ko bo treba poravnati stare dolgove. Kaj ste pripravljeni narediti doma in v tujini slovenski evropski poslanci za obsodbo in odpravo posledic ukrepa, ki je uvedel sistemske, sistematične in množične kršitve človekovih političnih pravic v Sloveniji? Znano je, da so bile v letu 1994 iz registra političnih strank vse do tedaj legalne politične stranke (bilo jih je 65), izbrisane. Prav tako istega leta je bilo onemogočeno izvajanje 6. člena deklaracije OZN iz leta 1948 o človekovih pravicah, ki namreč vsakemu državljanu kadarkoli in povsod priznana pravna sposobnost. Eno najhujših oblik kršitev tega člena, da je legalnost podpisov podpore posamičnemu kandidatu na volitvah ali opredelitev za referendum, protiustavno vezana na overovitev podpisov na upravni enoti (UE).

Overovitve podpisov podpore na UE je treba odpraviti

Ob tem je nujno povedati, da je podpora volivca, politični kandidaturi izbranemu kandidatu ali glas za referendum, povsem zasebni-osebni politični akt posameznega volivca in sodi v območje tajnosti, to je zasebnosti politične odločitve posameznika. Z overovitvijo in identifikacijo volivca pred uslužbencem države pa je storjen poseg v temeljno pravico do tajnosti podpore. Takšna ureditev je s tega vidika nesprejemljiva, nesprejemljivost pa je podana še iz drugih razlogov, kajti gre za:

a) politično uzakonitev samoovadbe;
b) omogoča preprodajo podpisov, komurkoli in kadarkoli.
c) hkrati je to tudi huda žalitev dostojanstva volivca, saj pomeni suspenz opravilne sposobnosti in končno
d) nalaga državljanom dodatne stroške in časovne omejitve

Demokratične države evropske unije so uredile verodostojnost podpore s podpisi tako, da vzorčno primerjajo podpise podpore zbranih na ulici, s tistimi na uradu za osebne izkaznice in z drugimi za podpisnika neobremenjujočimi načini. Zlorabo verodostojnosti podpisov pa je za vložitelja kaznivo dejanje ali pa ima v skladu z ugotovljenim odstopanjem za posledico zavrnitev sorazmernega števila podpisov. Vse to so zadostna jamstva, ki so utemeljena na človekovih političnih pravicah, ne pa zavestnem oviranju in na apriornem dvomu vsemogočne države v poštenost državljanov.

V primeru zbiranja podpor je sprejemljivo, da se ta podpora izrazi kjerkoli (doma, na ulici, na avtobusu…) ne pa, da je podpis, kot smo videli, povezan s samo ovajanjem, rizikom preprodaje podpisov, hkrati pa tudi s stroški in porabo časa podpisnika, kar vse taka ureditev povzroča. Zbiranje brez overovitve nima nobenih škodljivih pravnih in materialnih posledic in je skladno s 6. členom deklaracije OZN iz leta 1948 o človekovih pravicah. To pravico pa je država Slovenija leta 1994 pod Drnovškovo vlado izničila.

Zbiranje podpisov na ulici brez potrditve na UE je v skladu z ustavo

Po odločbi Ustavnega sodišča RS o tej zadevi sta oba načina – svobodno zbiranje podpisov na ulici brez potrditve UE ali z overjenim podpisom na UE, ustavna. Oba načina sta torej v skladu s slovensko ustavo. Podrejena slovenska zakonodaja pa tega namerno ne upošteva in je šla po letu 1994 v nasprotno smer, to je v smer oženja ne pa ohranitve ustavnih državljanskih pravic.

Nujno je, da se prikazana neustavna zakonska restrikcija ustavnih pravic čim prej odpravi. Vsi politični akterji, ki jim morda to nedemokratično stanje ustreza, so na to pozabili. Ureditev brez overovitve podpisov ne ogroža nikogar, ne posega v pravice drugih, temveč državljanom le enakopravno omogoča, da politično participirajo ne glede na socialni, verski, politični, rasni, materialni ali drug status. EU poslanci bi morali biti na to pozorni in bi se morali z osebnim angažmajem zavzeti, da se diskriminatorna ureditev odpravi. To velja seveda tudi za javne medije, ki teh ključnih nedemokratičnih dejstev ne razkrivajo, prav tako pa ničesar ne ukrenejo slovenske parlamentarne politične stranke.

Privilegiranost političnega razreda nasproti državljanom je očitna in v nebo vpijoča. Prav bi bilo, da se zamislimo nad dejstvom, da moramo v RS državljani zbrati za kandidaturo v vseh volilnih enotah 8.000 overjenih podpisov, medtem ko poslanci lahko isto dosežejo s tremi (neoverjenimi) podpisi. Za kandidata na volitvah v EU parlament pa je razmerje 6 nasproti 3.000. Teža poslanca mora biti enaka kot je glas državljana, kajti ne gre za pravico, ki jo ima poslanec za izpolnjevanje mandata za katerega je bil izvoljen, pač pa za pravico izven tega mandata. Obveznost potrjevanja podpisov na UE pa to, že tako ali tako nesorazmerno podhranjeno pravico državljanov, še dodatno obremenjuje in jo praktično onemogoča. Na tej točki bi morali pričeti ukrepati. Gre za povrnitev pravic, ki smo jih že imeli. Posebno poglavje pa je s strani vodilnih medijev izrazito diskriminatoren položaj civilno družbenih organizacij in neparlamentarnih strank v volilni kampanji.

Vili Kovačič