Prejeli smo: Odprto pismo p. Bogdana Knavsa

25

Casopis (Large)Spoštovano uredništvo Časnik.si, spoštovani g. Luka G. Lisjak!

G. Matija Gabrovšek je prejšnji teden napisal članek, v katerem je izrazil svoje mnenje o objavi moje osebne korespondence in o norčevanju iz tega na spletni strani Reporter.si. V njem me je moralno podprl. Nerazumljivo mi je, zakaj je moral njegov prispevek, v katerem jasno pove, da “gre za očitno zlorabo zasebnosti”, še isti dan izginiti z vašega portala. Sprašujem se, ali se niste vse doslej zavzemali za svobodo izražanja in ali niste objavljali različnih mnenj. Zakaj besede g. Gabrovška, ki pozitivno ocenjuje moje delo, kar naenkrat niso več primerne za javno objavo na Časnik.si?

Dva dni kasneje ste objavili komentar gospoda Luka G. Lisjaka. Članek želi biti navidezno uravnotežen in razmišlja o tem, v čem je imel Reporter.si prav in v čem ne, prav tako pa razmišlja tudi o meni.

G. Gabrovšku in g. Lisjaku se moram najprej zahvaliti, da se jima zdi Reporter.si-jeva oznaka “odpadnik” pretirana in neprimerna zame, tudi da ne vidita nič spornega v tem, da sem opravil sveto mašo zadušnico za pokojne partizane in vse žrtve vojne. S tem ta avtorja dokazujeta, da poznata temelje človeškosti, med katerimi je molitev za pokojne osnovno civilizacijsko dejanje.

Toda temeljno izhodišče v komentarju g. Lisjaka ostaja zelo sporno. Zajetje, krajo in javno objavo moje zasebne korespondence, za katero ni bilo niti preverjeno, ali je pristna ali ne, razume kot “zavzeto raziskovalno novinarstvo”. V javnosti nisem nikoli komentiral svojih osebnih pogovorov in tudi ne osebnih pisem, zato jih tudi sedaj ne bom. Na tem mestu se nočem sklicevati na svojo ustavno pravico do zasebnosti, tudi ne na sodbe Vrhovnega sodišča, ki zagotavljajo pisemsko zasebnost, kamor spadajo tudi elektronska pisma. Menim, da je za Časnik.si nadaljevanje kritike osebe na podlagi vdora in objave njegove zasebne korespondence, nepotreben moralni spodrsljaj in da bi to bil v vsakem primeru, ne samo tokrat, ko gre konkretno zame.

Prepričan sem, da bosta tako uredništvo Časnik.si.-ja kot tudi gospod Luka G. Lisjak to prepoznala, se znala opravičiti in v prihodnje pomislila tudi na spoštovanje osebe, o kateri bosta pisala.

S spoštovanjem,

p. Bogdan Knavs

Pripis uredništva: Luka G. Lisjak in uredništvo se bosta na pismo odzvala v rubriki Utrinki dneva predvidoma tekom dneva.


25 KOMENTARJI

  1. Občudujem vas, gospod pater Knavs, da morate toliko pretrpeti zaradi človekoljubja, ki je bistvo krščanstva!

    Pojdite naprej!!!

  2. Kot se spomnim, članek ni nič kaj posebno podpiral p. Knavsa, kot tu piše. To si p. Knavs domišlja.
    Zakaj je članek izginil pa uredništvo vztrajno molči. Vrnite ga nazaj in vse bo ok.
    Dobro da niste tisto pismo res poslali, ker bi verjetno končali v suspenzu. Zvito, ni kaj.

  3. Spoštovanje osnovnih človekovih pravic je težka in odgovorna zadeva, kar bi predvsem novinarji ne smeli nikoli pozabiti. Da se v komentarjih zaradi anonimnosti gre žal večkrat čez rob, je znano.

    Kar zadeva izbris Gabrovškovega članka lahko povem, da se je zgodil med pisanjem mojega komentarja – povezave naenkrat ni bilo. Morda pa se je zgodilo na podoben način kot s patrovim pismom. Pismo je od nekod prišlo na 40 naslovov, članek pa je kar nekam izginil.

    Naš Časnik.si pa o tem nič. Odgovorni, ki si sicer zaslužijo mnoge pohvale (!), si žal v tem primeru zaslužijo grajo. S kratkim pojasnilom bi bil poseg čist. Po nepotrebnem razmišljaš, da so tudi te strani v službi nekih interesov in da se tudi tukaj manipulira z novicami.

  4. Tudi sam osebno ne razumem, zakaj je tisti prispevek izginil. Umaknilo ga je po vsej verjetnosti uredništvo, vendar ne vem, ali po lastni pobudi, ali na predlog avtorja ali kakšne tretje osebe. Ta umik mi ni bil najbolj všeč tudi zaradi tega, ker so se pojavije špekulacije in teorije zarote o tem, "čigav" je Časnik.si in kdo iz ozadja vpliva na vsebino.
    Sem pa tisto razvpito pisemce, kot sem že nekje napisal, prejel že pred objavo novice na spletni strani Reporterja. Nisem mu posvečal veliko pozornosti – vse do objave. O tem, kdo je "odpadniški", pa dovolj dobro definira Zakonik cerkvenega prava, ki med kazniva dejanja zoper edinost Cerkve našteva razkol, odpad in herezijo. Zaradi tega si sam ne bi upal nikogar brez močnih argumentov označiti za odpadnika, celo pok. dr. Grmiča ne, čeprav je slednji skrbel za pretok informacij od Cerkve k Udbi.
    Mimogrede, za fra Bogdana sem prvič slišal že pred davnimi leti v Obzorjih duha, ko je bila predstavljena pastorala gluhih. Morda si tudi zato želim, naj nam v tem postnem času vsem (tudi meni) Gospod odpre oči in ušesa – tudi po daru razločevanja. 😉

    • Cerkev je pri izbiranju mariborskega škofa pravilno ocenila, da pomožni škof Grmič, ki je bil tesno povezan z oblastjo, ni primeren za to službo. Ostal je profesor na teološki fakulteti in tudi škof. Nikoli ni Cerkev rekla o njem, da je odpadnik, pokazala se je kot modra mati. Če bi kaj takega (prehitro) naredila, bi bila škoda verjetno večja.

      Nihče, razen vodstva Cerkve, nima pravice koga razglasiti za odpadnika in ga tako obravnavati, najmanj kakšen novinar, kot se je to dogajalo v primeru patra Knavsa, ki ga tudi jaz poznam zaradi gluhih in naglušnih, za ketere se je res nesebično razdajal. Za takšno diskvalifikacijo bi se pošten in resen novinar moral patru Knavsu opravičiti vsaj osebno, če ne kar javno.

      • Kolikor se spomnim je “odpadništvo” letelo bolj na g. Gržana. G. Knavsa se je le prijelo, ker sta skupaj umovala to pismo in si izmišljala neko svojo uredniško politiko Cerkve.

        • Že par krat sem prebrala o g. Gržanu, da je izstopil, pa me zanima od kje ta vest (zdi se, da ga zamenjujete z nekim drugim duhovnikom, kije res izstopil in se poročil).
          G. Gržan je dober duhovnik, zelo dobrega srca. Je star, hudo bolan gospod, ki sam živi v neki hribovski hišici. Redno je enkrat mesečno gost na radiu OGNJIŠČE ( sobotna oddaja ZA ŽIVLJENJE, ob enajstih), tudi v oddajah SVET IN SVETO(v četrtek zvečer ob 23-tih) je večkrat gost.
          Hudo mi je, da ga sedaj mnogi tako krivo sodijo.

  5. Meni je tale odgovor p. Knavsa precej nenavaden. Nobene besedice v pojasnilo ozadja njegove afere. Hkrati pa močna kritika Luke Lisjaka in to samo zaradi neke besedne zveze v njegovem članku. Občutek sem imel celo, da je bila zapisana z rahlo ironijo.

    Kaj točno pomeni “zavzeto raziskovalno novinarstvo”, na kakšen način je pismo prišlo v javnost, bi moral odkriti in pojasniti pravzaprav p. Knavs, ne pa Luka Lisjak.

    Dejstvo je, da se zadnje čase veliko dela na tem, da bi se sprlo volivce na desnici. Pri tem politika vdira tudi na cerkveno dvorišče. Osebno sem močno prepričan, da so Časnik in nekateri avtorji s svojimi pogosto zelo jasnimi članki ovira tem umazanim prizadevanjem.

    Afera s temile pismi se mi zdi tipična piarovska akcija v tej smeri. Kdo so protagonisti te afere lahko samo ugibamo, gotovo pa podpihujejo spor na obeh straneh.

    ( … Op. admin.: neprimerna vsebina … )

    • lahko potrdim, da je bil stavek napisan z rahlo ironijo (ki je merila na to, da dejansko ne vemo točno, kako je novinar prišel do informacije – ko sem pisal članek, je bilo to še manj jasno, vmes sem namreč prebral pričevanje Gašperja Blažiča, da je pismo krožilo po internetu; če bi to vedel že prej, bi bil do g. Biščaka manj sarkastičen; če komu, sem opravičilo dolžan njemu, ker sem insinuiral, da ima prste vmes pri pridobitvi te informacije, kar pa očitno ne drži)

      • Luka L.: ” …– ko sem pisal članek, je bilo to še manj jasno, vmes sem namreč prebral pričevanje Gašperja Blažiča, da je pismo krožilo po internetu;”
        ============

        Kdaj se je zgodil ta “vmes”???
        Vmes, ko ste pisali članek, tako je razumeti?

  6. Kot prvpotudi meni ni všeč, da je nekdo umaknil članek Pater na reportu, ker vsak ima v tej družbi pravico, da pove svoje mnenje, saj zato smo pa hoteli ven iz Jugoslavije in svojo državo, da bo imel vsak pravico, da izrazi svoje mnenje.

    Sedaj pa bi rada vprašala patra Knavsa. Ker tudi v pismu pravi, da gre za zasebno pismo in namiguje, da je bilo le to ukradeno ga sprašujem: Kdaj je vložil kazensko ovadbo proti znanemu ali neznanemu storilcu in na katero policijsko postajo. Ker kraja je kaznivo dejanje in zato imamo v tej državi tudi pristojne organe.

    Ker pa veliko novinarjev pravi, da so pismo prejeli še predno je J. Biščak iz Reporterja napisal članek, kar ne morem verjeti, da gre za krajo.

    Bi me pa tudi zanimalo, če gre za zasebno pismo zakaj ima naslov na A. Glavana (škof)- upravitelja ljubljanske nadškofije in na Slovensko škofovsko konferenco.

  7. Nič namreč ni skrito, če ne zato, da bi bilo razodeto, in nič ni postalo zakrito, če ne zato, da bi prišlo na dan.

    Mr 4,22

  8. @jože”Cerkev je pri izbiranju mariborskega škofa pravilno ocenila, da pomožni škof Grmič, ki je bil tesno povezan z oblastjo, ni primeren za to službo. Ostal je profesor na teološki fakulteti in tudi škof. Nikoli ni Cerkev rekla o njem, da je odpadnik, pokazala se je kot modra mati. Če bi kaj takega (prehitro) naredila, bi bila škoda verjetno večja.”

    Zato pa smo danes tam kjer smo…S tako “modrostjo” je Cerkev v Mariboru prišla do tega kjer danes je… brez denarja in osnovnega premoženja. Poeg tega pa je naredila škodo tudi čisto preprostim ljudem, ki so bili zaposleni v cerkevenih podjetjih.
    Saj Grmič je bil samo vrh ledene gore. Cerkev je marsikeje “zlizana” z aktualno oblastjo ali levo ali desno.Samo poglejte sorodstvene vezi med višjimi cerkevnimi dostojanstveniki in pa direktorji podjetij
    Kaj pa naj naredi prehitro Cerkev v svojih odločitvah. Papež Frančišek je to pokazal na primeru financ in v kadrovskih zadevah.
    Seveda slovenski kler pa ne bi nič naredil, samo da bi navzven nedolžen-in neomadeževan.

    • 1. Cerkev je preprečila, da bi Grmič dobil glavno besedo leta 1980; takrat, ko so mnogi, ki odločajo danes v politiki (tudi desni!) še ponosno sprejemali partijske knjižice in se trdno držali partijskega korita. Zavrnitev Grmiča je bila jasen in odločen “ne” vmešavanju države.

      2. Finančni apetiti mariborske škofije so pognali prve koreninice in se začel razraščati v samostojni Sloveniji, ko nam je država razdelila certifikate.

      Iz prve zgodbe (služenje sistemu) se je Maribor še pravočasno odločno rešil, v drugi (gospodarsko finančna) je potonil in počasi išče svojo pravo podobo. Hlepenje po politični moči in denarju, je za Cerkev skušnjava in nevarnost v vsakem času. Njena skala je drugje…

  9. Dopolnilo h Kaiserjevemu pisanju:
    Gospoda Mirka Krašovca, ki je imel očitno zelo dobre zveze s slovenskimi bankami (!), je naposled vzel v bran časopis Dnevnik (kljub siceršnjemu zgražanju nad finančnim propadom MB nadškofije). Češ, ravnatelj mariborskega škofijskega gospodarstva je samo izvrševal, kar so mu naročili škofje.
    Pa verjemi, če moreš.

    • Gašper Blažič: “Gospoda Mirka Krašovca, ki je imel očitno zelo dobre zveze s slovenskimi bankami (!), je naposled vzel v bran časopis Dnevnik (kljub siceršnjemu zgražanju nad finančnim propadom MB nadškofije).”
      ============

      Ja Dnevnik hahaha, to ni brez razloga.

      Na Financah kjer tudi občasno kaj napišem je nekdo vprašal:

      “Kako je prišlo do navidez nenavadne sprege med nosilci oblasti iz prejšnjega sistema (Forum 21) in visokimi cerkvenimi dostojanstveniki? Kdo so bili ti skrivnostni svetovalci in lobisti?”
      ===========

      Odgovoril sem mu takole:

      Za vse ki se podobno sprašujete in čudite, prebrati morate tale članek:

      http://blogi.finance.si/?id=8&post=904

      (Cerkveni holdingi in napad pisane himere)
      “Najnevarnejši sovražnik se bo skril tam, kjer ga ne boš nikoli iskal” (Julij Cezar)

  10. Ne kapiram in ni potrebe, da kapiram kje vse so špranje s pajki, niti kje so grmi z zajci.
    Rad bi pa povedou, kar se mi utrinja pri zelo, čedalje bolj zanimivih branjih.
    P.Knavsa sem z zanimanjem in zadovoljstvom poslušal, ko je dajal izjave v zvezi z fin.polomijado v MB škofiji.Rekel sem si, malora, na cerkveni strani je eno samo mutenje, mečkanje in nobene jasnosti in akcije.Pater je prinašal veter za bistrenje…Ampak danes razumem, da na vse ,kar je Cerkev storila z razpihovanjem črnih oblakov in megle, ni imel vpliva.
    V zvezi z mašo je seveda jasno, da je maša za padle ena sama dobra stvar.Je pa zadeva taka, da ne znam bolje karikirati, kot sem že zapisal in to je, da se banderov z rdečo zvezdo ne vzame na pot k maši ,niti se ne drži rok v žepih med sveto mašo.In najglavnejše; Stanovnikov Janez je poklican, da tako mašo pripravi v srcu mučeniških Notranjske in Dolenjske, opravi javno spoved in kesanje in
    spravi narodno spravo v tek, ne pa, da jo na vsakem koraku
    (ko ni vprašanje maše na Sv,Gori)blokira, zamegljuje in zaostruje z nabojniškimi govori, kot nazadnje, polno laži in konstruktov, v Črnomlju…
    P.Knavs naj s takim Janezom ne dela več nobene maše, če ni
    premika k spravi, torej.

    Do tukaj sem p.Knavsa razumel, vsaj pretežno razumel.

    Po zatavanem, izgubljenem ali ukradenem pismu za uredništvo Družine pa me je vse minilo.Tu se pridružujem g.Lucijanu, ki p.Knavsu jasno pove koliko je ura.
    Zakaj se strinjam?
    Če bi bil g.Knavs javno pisal, govoril v mikrofon o zadevi, bi to bilo normalno, pozitivno in javno delovanje.
    Kot to delajo mnogi, recimo g.Štuhec.

    Ali pa naivno z moje strani: Če že ni mogel nič storiti, naj bi počakal na izid intervjuja z Janšo in potem povedal, kar ima!

    Tako pa se izkaže, da je ravnal nagonsko, v skrbi, ki bi naj ne bila njegova in skušal preprečiti nekaj, kar ni njegova skrb – ali skrb “nekoga”… saj ni važno, stvar je šla v trapaste franže.
    Saj je v redu, da se narodu bistri duha in ločuje seme od plevela in ljulke.

    Hudo nerodna zadeva.Gospod je zaprl veliko izhodov in oklestil verodostojnost verjetja mnogih v svoje namere.Težava zanj.
    Škoda.

  11. @Gašper Blažič gospoda Mirka Krašovca, ki je imel očitno zelo dobre zveze s slovenskimi bankami (!), je naposled vzel v bran časopis Dnevnik (kljub siceršnjemu zgražanju nad finančnim propadom MB nadškofije).
    Nadrejeni ordinarj Mirku Kraševcu je iz več strani dobil opozorila kam bo šlo to “cerkveno bančništvo”.Osebno sem bi na pogovoru z enim visokim cerkvenim dostojanstvenikom na to temo. Ta gospod je žal že pokojni. Bil sem pri njemu zato ker sem odsvetoval enemu mojemu sorodniku da bi vložil certifikat v cerkveno banko. Pa je ta sorodnik hotel slišati še mnenje tega duhovnika. Njegov nasvet je bi prste stran od cerkvene banke… Isto je povedal tudi takratnemu ordinariju v Mariboru ampak izgleda da je ekonom užival pri njemu poseben status.
    Sicer pa so podobne naveze tudi v drugih škofijah. Uradna slovenska Cerkev glede tega pri denarju ni izbirčna… Odstavljeni slovenski škofje so res morda podedovali nehvaležno zgodovino…Ampak tudi sami so podpisovali dokumente, ki jim niso v čast…Sicer pa so ti samo postranska škoda..

    • Se strinjam s Kaiserjem, da je cerkveno ukvarjanje s financami nekaj podobnega, kot je ukvarjanje slovenske levice z demokracijo in moralo.

Comments are closed.